Klavže na Idrijci

Imenovane tudi Idrijske klavže, so največje vodne zapornice na Slovenskem, s pomočjo katerih je bilo omogočeno plavljenje lesa po vodi.

Zanimivosti

akumulacijsko jezero je bilo veliko za skoraj 1000 olimpijskih bazenov
hrastova vrata, ki so zapirala vodo, so bila težka po 3 tone
cena gradnje je bila 8.671 goldinarjev, enaka takratni letni plači 160ih rudniških kopačev.

Opis

Klavže na Idrijci oz. Idrijske klavže so največje zidane klavže v Sloveniji in po mnenju strokovnjakov največja tovrstna mojstrovina v Evropi.

Sestavljene so bile iz klesanega apnenčastega kamna in zasipnega materiala za sredico, ki je bil vezan z apneno malto. Za vezavo klesancev pa so uporabljali "poculansko" malto, ki je sestavljena iz drobnega peska, apna, vode in vulkanskega "letečega pepela" v obliki gline, imenovane poculan. (Kavčič, Janez)

Višina pregrade je 11,3 m. Nadzidek je visok 1 m in je omogočal povišanje gladine jezera. Debelina zidu pri vrhu je 10,8 m, pri temeljih 18 m, širina med bregovoma pa 41,4 m.

Površina zidov je 598 m², obloženi pa so s klesanim apnencem.

V jezeru se je zbralo do 249.000 m³ vode.

V jezu sta dve odprtini, vodna prepusta, 3,2 m narazen, široki 3,8 m in visoki 5,6 m. Skoznje se je celotno 800 m dolgo jezero izlilo v 20 minutah in zraven do 17 km oddaljenih grabelj odneslo do 13.000 m³ lesa. Celotno pot je voda opravila v 3,5 urah. Pretok vode je bil do 175.000 l/s.

V vodnih prepustih so zapirala dostop vodi dvoje tri tonskih hrastovih vrat.

Več o zapletenem mehanizmu si lahko preberete tukaj - Klavže na idrijskem - Mehanizem odpiranja vrat

Vzidani sta bili dve marmorni plošči iz leta 1772 z napisoma:

Sub Theresia Ia Caesare et Josepho Congregente Comes ab Insaghi Consiliarium has Cataras etas bieno fieri fecit
Ingenio Josephi Mrackh laboreque Bernardis Chaber extiti

Rudniški predstojnik Ivan Inzaghi je projektiranje klavž delegiral idrijskemu rojaku, geniju (Ingenio), Jožefu Mraku, delovodja pa je bil Bernard Schaeber.
Takrat sta vladala deželi Marija Terezija in njen sin Jožef II.

Več o klavžah

Klavž in lesenih pregrad je bilo za potrebe rudnika in mesta Idrije v preteklosti več. Obsežnejši članek je na voljo tukaj - Klavže na idrijskem

Kako do klavž na Idrijci

Iz centra Idrije je do klavž dobrih 25 minut vožnje. Pot vodi skozi center Idrije, kjer je treba slediti tablam za Vojsko. Po kakšnih 15ih minutah boste na desni strani videli tablo za turistično kmetijo Beli Kamen. Malo naprej, še vedno na glavni cesti, sta na levo dve cesti. Izberite drugo, ki pelje za hišo in ji sledite še 10 minut po makadamu. Nekaj ovinkov pred klavžami boste šli še mimo Zaklavžarjeve kašče.

Obstajala je še druga pot, ki je šla iz Idrije skozi Idrijsko Belo in pri kopališču Lajšt desno ob Idrijci do klavž. Pred leti se je cesta malo za domačijo pri Tratniku posula in je neprehodna.

Dobro vedeti

Dostop je mogoč brez omejitev, potrebno pa je biti pazljiv pri robovih zapornice, saj so lahko zaradi vremena tla spolzka in padec boleč.

Pot po Idrijci je sicer zaradi kolesarskih poti vabljivejša, in čeprav se del ograje pri podoru ceste blizu kmetije Tratnik še drži obeh bregov, je prehod strogo prepovedan in plezanje smrtno nevarno.

Zgodovina na kratko

1596 - skupina rudarskih strokovnjakov si ogleda prostor za klavže na Idrijci
1597 - zgrajene lesene klavže na Idrijci
1635 - prvo poročilo o sanaciji lesenih zapornic
1709 - rojen je Jožef Mrak, graditelj klavž
1767 - začnejo z gradnjo zidanih klavž na Idrijci
1772 - zgrajene zidane klavže na Idrijci
1786 - umre Jožef Mrak, graditelj klavž
1926 - velika poplava uniči grablje na Lenštatu v Idriji, klavž se ne uporablja več
1966 - ing. Albert Struna poimenuje zidane klavže "slovenske piramide"
1990 - obnovijo klavže
2001 - klavže razglašene za kulturni spomenik državnega pomena
2012 - klavže dodane na UNESCO seznam kulturne dediščine