Imenovane tudi Ovčjaške ali Napoleonove klavže so kamnite zidane pregrade za splavljanje lesa za rudnik živega srebra v Idriji
Zanimivosti
- čeprav so bile zgrajene 27 let po smrti Jožefa Mraka, konstruktorja ostalih zidanih klavž na Idrijskem, oblika in materiali kažejo na to, da je bil še po smrti vzor gradnji.
- zgrajene so bile za časa francoske okupacije tega ozemlja - zato tudi "Napoleonove ali Francoske klavže"
- edine zidane klavže, kjer je za njimi akumulacijsko jezero in kjer je mogoče videti zapiralni mehanizem
Opis
V višino merijo 11 m. Debelina zidu pri vrhu je 8,1 m, širina med bregovoma zgoraj je 34,5 m.
Zidovi so obloženi s klesanim apnencem.
V akumulacijskem jezeru za njimi (velikem 100 x 50 m) se je zbralo od 71.000 m3 do 120.000 m3 vode.
V jezu sta dve odprtini, vodna prepusta, široki 3,16 m in visoki 4,4 m. Skoznje se je ob odprtju zapletenega mehanizma celotno jezero izlilo in zraven do grabelj v Spodnji Idriji odneslo do 1.500 m3 lesa.
Potok ima dve imeni; Klavžarica ali Ovčjaški potok. Zato se tudi klavže imenujejo Kanomeljske ali Ovčjaske klavže. Ker so bile zgrajene za časa francoske okupacije, so omenjene tudi kot Francoske klavže.
Vzidana je spominska plošča iz leta 1813 z napisom:
- Sub imperio Napoleonis anno 1813
Zgodba pravi, da je nekaj let po koncu prve svetovne vojne oglar pod streho klavž postavil oglje v vrečah čez noč. Ker oglje še ni bilo dokonca ohlajeno (bilo je še "živo" oglje), se je streha ponoči vnela in do jutra čisto pogorela. Izgovarjal se je na ruske ujetnike.
Po zadnji obnovi so sedaj na voljo na ogled tudi klavžna vrata s celotnim mehanizmom za odpiranje. Več o zapletenem mehanizmu si lahko preberete tukaj: Klavže na idrijskem - Mehanizem odpiranja vrat
Več o klavžah
Klavž in lesenih pregrad je bilo za potrebe rudnika in mesta Idrije v preteklosti več. Obsežnejši članek je na voljo tukaj: Klavže na idrijskem
Kako do Kanomeljskih oz. Ovčjaških klavž
V Spodnji Idriji zavijemo proti Sp. Kanomlji oz. Oblakovem vrhu. Po dobrih petih kilometrih vožnje pridemo do križišča, kjer je tudi znak za Klavže (4 km). V tem križišču gremo levo in sledimo cesti mimo gostišča s prenočišči Pr’ Ribcah, ribogojnice in malo kasneje še mimo mineraloške zbirke. Po dobrem kilometru od križišča pridemo do ovinka, kjer je zopet znak za klavže levo. Slab kilometer pred klavžami je zapornica, kjer se pusti avto in po makadamski poti gre peš naprej do klavž.
Dobro vedeti
Dostop je mogoč brez omejitev, potrebno pa je biti pazljiv pri robovih zapornice, saj so lahko zaradi vremena tla spolzka in padec boleč. Po stopnicah je mogoč prehod do zapiralnega mehanizma vrat, ampak je zaradi kapljajoče vode, luž in velike vlage svetovana previdnost.
Nedaleč od klavž je tudi 27 metrov visok Slap Ovčjak. Do njega vodi steza, pot pa ni označena.
Zgodovina na kratko
- 1812 - postavljene zadnje zidane klavže, Kanomeljske klavže
- 1912 - rudnik opusti te klavže, še deset let jih koristijo zasebniki
- 2001 - klavže razglašene za kulturni spomenik državnega pomena
- 2005 - po štirih letih končana obnova
- 2005 - izgradnja male hidroelektrarne Klavžarica, ki jo poganja zajezena voda izza klavž
- 2012 - klavže dodane na UNESCO seznam kulturne dediščine
Ključne besede
klavže | UNESCO | vodne pregrade | Napoleon
Viri in nadaljnje branje
- Kavčič, Janez. (2011). Jožef Mrak in njegov čas
- Kordiš, Franjo. (1993). Idrijska obzorja. Gozdovi kot vir lesa za rudnik in prebivalstvo
- Mohorič, Maksimilijan. (2006). Idrijski razgledi - LI 1-2 / 2006, Vodni transport lesa in idrijski rudnik
- Kavčič, Janez. (1993). Idrijska obzorja. Sprehod skozi čas
- Turistično kulturno društvo Kanomlja, Kanomeljske ali Ovčjaške klavže
- Youtube - Alenka Temlin, Kanomlja, Klavže
- Česnik, Matej. (2019). Vpliv rudnika živega srebra na krajino Idrije, Magistrsko delo
- Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Klavže, mogočne vodne pregrade
- Geopark Idrija, Dediščina rudarjenja
- Wikipedia - Klavže (pregrada)
- Leskovec, Ivana. (2012). Občina Idrija, UNESCO seznam svetovne dediščine
- Soške elektrarne, HE Klavžarica
- (2001). Pravno-informacijski sistem, Pravni red Republike Slovenije. Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena
Sorodno
Podrobno
Lokacije
Kategorija
Znamenitost
Avtorja fotografij
Matija Matvoz, Andreja Hvala Novak