Imenovane tudi Belčne klavže, so kamnite zidane pregrade za splavljanje lesa za rudnik živega srebra v Idriji.
Zanimivosti
- druge največje zidane klavže v Sloveniji
- skozi vodna prepusta je tekla voda s plavljenim lesom še iz zgornjih, Putrihovih klavž
- trikotni zid med prepustoma je vodil les skozi
Opis
Sestavljene so bile iz klesanega apnenčastega kamna in zasipnega materiala za sredico, ki je bil vezan z apneno malto. Za vezavo klesancev pa so uporabljali "poculansko" malto, ki je sestavljena iz drobnega peska, apna, vode in vulkanskega "letečega pepela" v obliki gline, imenovane poculan. (Kavčič, Janez)
Višina pregrade je 8,9 m. Nadzidek je visok 1,3 m in je omogočal povišanje gladine jezera. Širina med bregovoma ob vznožju je 7,5 m, zgoraj 34,8 m.
Zidovi so obloženi s klesanim apnencem, eden z letnico 1779 in črkami AJJ.
V akumulacijskem jezeru za njimi se je zbralo do 100.000 m3 vode.
V jezu sta dve odprtini, vodna prepusta, široki 3,7 m in visoki 5,1 m. Skoznje se je ob odprtju zapletenega mehanizma celotno jezero izlilo in zraven do grabelj v Idriji odneslo do 5.000 m3 lesa.
V vodnih prepustih so zapirala dostop vodi dvoje hrastovih vrat. Več o zapletenem mehanizmu si lahko preberete tukaj: Klavže na idrijskem - Mehanizem odpiranja vrat
Več o klavžah
Klavž in lesenih pregrad je bilo za potrebe rudnika in mesta Idrije v preteklosti več. Obsežnejši članek je na voljo tukaj: Klavže na idrijskem
Kako do Brusovih oz. Belčnih klavž
S ceste Idrija - Godovič pri Podroteji (nadmorska višina 339 m) zavijemo na stransko cesto in sledimo znaku za Idrijsko Belo (7 km), Divje jezero (0,6 km) in Klavže (10 km). Poti sledimo mimo Divjega jezera po slabi minuti in v naselju Idrijska Bela pri kopališču Lajšt na Y križišču sledimo levi cesti. Po kakšnem kilometru zmanjka asfalta, od tukaj naprej je makadam. Na poti gremo mimo Babjega zoba (več metrov visoke osamele skale), Križa ob Belci (spominske plošče dvema partizanoma), Znamenja pod Tršanovšami (kapelice z Marijo, izpod katere teče mrzla studenčnica) in po kakšnih 12ih minutah avtomobilske vožnje po makadamu prispete na cilj (nadmorska višina 493 m).
S kolesom je lepa krožna pot od kopališča Lajšt mimo Brusovih in Putrihovih klavž ob reki Belci, čez Krekovše in po cesti do reke Idrijce in ob njej nazaj do Lajšta.
Dobro vedeti
Dostop je mogoč brez omejitev, potrebno pa je biti pazljiv pri robovih zapornice, saj so lahko zaradi vremena tla spolzka in padec boleč.
Pot do klavž je zelo popularna kolesarska trasa, tako da večja pazljivost pri vožnji ni odveč.
Zgodovina na kratko
- 1767 - začnejo z gradnjo zidanih klavž
- 1769 - zgrajene sedanje zidane klavže
- 1779 - letnica na klesanem kamnu stene
- 1926 - velika poplava uniči grablje na Lenštatu, klavž se ne uporablja več
- 1966 - ing. Albert Struna poimenuje zidane klavže "slovenske piramide"
- 1991 - obnovijo klavže
- 2001 - klavže razglašene za kulturni spomenik državnega pomena
- 2012 - klavže dodane na UNESCO seznam kulturne dediščine
- 2017 - končana sanacija strešne kritine
Ključne besede
klavže | vodne pregrade | UNESCO
Viri in nadaljnje branje
- Kavčič, Janez. (2011). Jožef Mrak in njegov čas
- Kordiš, Franjo. (1993). Idrijska obzorja. Gozdovi kot vir lesa za rudnik in prebivalstvo
- Mohorič, Maksimilijan. (2006). Idrijski razgledi - LI 1-2 / 2006, Vodni transport lesa in idrijski rudnik
- Kavčič, Janez. (1993). Idrijska obzorja. Sprehod skozi čas
- Brate, Tadej. (1985). Idrijske klavže
- Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Klavže, Slovenske piramide
- Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Klavže, mogočne vodne pregrade
- Česnik, Matej. (2019). Vpliv rudnika živega srebra na krajino Idrije, Magistrsko delo
- Leskovec, Ivana. (2012). Občina Idrija, UNESCO seznam svetovne dediščine
- Wikipedia - Brusove klavže
- Wikipedia - Klavže (pregrada)
- Geopark Idrija, Dediščina rudarjenja
- Rupnik, Metka. (2018). Primorski val, Idrijske, Belčne in Putrihove klavže obnovljene
- (2001). Pravno-informacijski sistem, Pravni red Republike Slovenije. Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena
Sorodno
Podrobno
Lokacije
Kategorija
Znamenitost
Avtor fotografij
Matija Matvoz