Kamnite zidane pregrade za splavljanje lesa za rudnik živega srebra v Idriji

Zanimivosti

• bile so pomožne klavže Belčnih oz. Brusovih klavž
• pri plavljenju je šla voda z lesom od Putrihovih klavž skozi Belčne klavže
• imenovana po graditelju Putrihu
• zapornice so lahko naenkrat plavile za več kot 50 današnjih gozdnih tovornjakov lesa v dolino

Opis

Sestavljene so bile iz klesanega apnenčastega kamna in zasipnega materiala za sredico, ki je bil vezan z apneno malto. Za vezavo klesancev pa so uporabljali "poculansko" malto, ki je sestavljena iz drobnega peska, apna, vode in vulkanskega "letečega pepela" v obliki gline, imenovane poculan. (Kavčič, Janez)

V višino merijo 12,6 m, višina pregrade pa je 7,2 m. Nadzidek je visok 1 m in je omogočal povišanje gladine jezera. Debelina zidu pri vrhu je 8,5 m, širina med bregovoma ob vznožju je 38 m, zgoraj 44 m.

Zidovi so obloženi s klesanim apnencem.

V akumulacijskem jezeru za njimi se je zbralo od 20.000 m³ do 32.000 m³ vode.

V jezu sta dve odprtini, vodna prepusta. Skoznje se je ob odprtju zapletenega mehanizma celotno jezero izlilo in zraven do grabelj v Idriji skozi Belčne klavže odneslo do 2.000 m³ lesa.

V vodnih prepustih so zapirala dostop vodi dvoje hrastovih vrat. Več o zapletenem mehanizmu si lahko preberete tukaj:Klavže na idrijskem - Mehanizem odpiranja vrat

Po opustitvi klavž, so jih predelali v majhno hidroelektrarno, ki je po slabih tridesetih letih propadla.

Več o klavžah

Klavž in lesenih pregrad je bilo za potrebe rudnika in mesta Idrije v preteklosti več. Obsežnejši članek je na voljo tukaj: Klavže na idrijskem

Kako do Putrihovih klavž

S ceste Idrija - Godovič pri Podroteji (nadmorska višina 339 m) zavijemo na stransko cesto in sledimo znaku za Idrijsko Belo (7 km), Divje jezero (0,6 km) in Klavže (10 km). Poti sledimo mimo Divjega jezera po slabi minuti in v naselju Idrijska Bela pri kopališču Lajšt na Y križišču sledimo levi cesti. Po kakšnem kilometru zmanjka asfalta, od tukaj naprej je makadam. Na poti gremo mimo Babjega zoba (več metrov visoke osamele skale), Križa ob Belci (spominske plošče dvema partizanoma), Znamenja pod Tršanovšami (kapelice z Marijo, izpod katere teče mrzla studenčnica) in po kakšnih 12ih minutah avtomobilske vožnje po makadamu mimo Belčnih oz. Brusovih klavž (vodnim zapornicam, enako vrednim ogleda). Od tu sta samo še slaba dva kilometra do Putrihovih klavž (nadmorska višina 578 m).

S kolesom je lepa krožna pot od kopališča Lajšt mimo Brusovih in Putrihovih klavž ob reki Belci, čez Krekovše in po cesti do reke Idrijce in ob njej nazaj do Lajšta.

Dobro vedeti

Dostop je mogoč brez omejitev, potrebno pa je biti pazljiv pri robovih zapornice, saj so lahko zaradi vremena tla spolzka in padec boleč.

Pot do klavž je zelo popularna kolesarska trasa, tako da večja pazljivost pri vožnji ni odveč.

Zgodovina na kratko

• 1748 - zgrajene lesene Putrihove klavže
• 1767 - začnejo z gradnjo zidanih klavž
• 1769 - zgrajene sedanje zidane klavže
• 1926 - velika poplava uniči grablje na Lenštatu, klavž se ne uporablja več
• 1953 - klavže predelane v hidroelektrano, ki je delovala slabih 30 let
• 1966 - ing. Albert Struna poimenuje zidane klavže "slovenske piramide"
• 1992 - obnovijo klavže
• 2001 - klavže razglašene za kulturni spomenik državnega pomena
• 2012 - klavže dodane na UNESCO seznam kulturne dediščine
• 2017 - končana sanacija strešne kritine

Ključne besede

klavže | vodne pregrade | UNESCO

Viri in nadaljnje branje

• Kavčič, Janez. (2011). Jožef Mrak in njegov čas
• Kordiš, Franjo. (1993). Idrijska obzorja. Gozdovi kot vir lesa za rudnik in prebivalstvo
• Mohorič, Maksimilijan. (2006). Idrijski razgledi - LI 1-2 / 2006, Vodni transport lesa in idrijski rudnik
• Kavčič, Janez. (1993). Idrijska obzorja. Sprehod skozi čas
• Brate, Tadej. (1985). Idrijske klavže
• Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Klavže, Slovenske piramide
• Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija - Klavže, mogočne vodne pregrade
• Česnik, Matej. (2019). Vpliv rudnika živega srebra na krajino Idrije, Magistrsko delo
• Leskovec, Ivana. (2012). Občina Idrija, UNESCO seznam svetovne dediščine
• Wikipedia - Putrihove klavže
• Wikipedia - Klavže (pregrada)
• Geopark Idrija, Dediščina rudarjenja
• Rupnik, Metka. (2018). Primorski val, Idrijske, Belčne in Putrihove klavže obnovljene
• (2001). Pravno-informacijski sistem, Pravni red Republike Slovenije. Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena
• Gozdrastvo notranjske, Nasveti lastnikom