Urejanje - Kapelica sv. Janeza Nepomuka

Besedilo:

<h1>Zanimivosti</h1><ul><li>zgrajena leta 1525</li>	<li>obnovljena leta 1794</li>	<li>sv. Janez Nepomuk je zavetnik duhovnikov in vseh, ki imajo opravka z vodo (ribič, čolnar, mlinar, ...)</li>	<li>oltar sv. Ahacija je bil najprej v kapelici sv. Ahacija na kraju, kjer je sedaj grad Gewerkenegg</li></ul><h1>Podrobno</h1><h2>Opis</h2><p>Zgradili so jo leta 1525, trenutno baročno podobo s kvadratnim tlorisom, štirikapno pločevinasto streho in stolpičem pa je dobila leta 1794.</p><p>V njej je na levi strani kip sv. Janeza Nepomuka (s prstom na ustih), v sredini pa je oltar sv. Ahacija.</p><p>Ta oltar je bil najprej v kapelici sv. Ahacija, ki se je nahajala na lokaciji, kjer od leta 1533 dalje stoji grad Gewerkenegg.</p><p>Levo od vhoda je spominska plošča z besedilom v latinščini:<br />HONORI D. JOANNIS NEPOMUCENI<br />ANNO QUINGENTESIMO YDRIAE<br />RENOVATUM ET SACRATUM<br />A.D. MCMXC</p><p>Približen prevod bi se glasil:<br />V čast sv. Janezu Nepomuku<br />Ob 500 letnici Idrije<br />Obnovljena in namenjena<br />Leta 1990</p><h2>Potres, plaz in poplava</h2><p>26. marca 1511 med tretjo in četrto uro popoldan je nastal doslej najmočnejši potres na Slovenskem. Po enih teorijah je bil epicenter v okolici Idrije, njegova magnituda pa je bila 6,8 in je dosegel največjo intenziteto X. stopnje po evropski potresni lestvici. Čutili so ga tudi na Češkem in v Nemčiji, poškodoval pa naj bi objekte še v Benetkah, na Dunaju in v Zagrebu. V Sloveniji je bilo razdejanje veliko; porušen Bovec, podrt grad v Tolminu, hiše nemškega viteškega reda v Ljubljani (Križanke). V Škofji Loki so se ohranile tri spominske plošče vezane na ta dogodek.</p><p>Ker so v tistem času v Idriji živeli še v lesenih hišah (zidani stavbi sta bili samo dve: "cerkev in hiša, v kateri je stanoval inšpektor"), ni podatkov o poškodbah.</p><p>Se je pa posredno ali neposredno zaradi potresa odtrgal del hriba med Idrijo in Spodnjo Idrijo iz Kobalovih planin in zajezil reko Idrijco. Ker ta ni imela več proste poti naprej, se je začela vodna gladina nevarno dvigovati. Jez naj bi neuspešno odstranjevalo več kot 500 oseb. Šele po nekaj dnevih si je voda sama izborila pot in se počasi vrnila v svojo strugo. Na tem mestu se še danes vidijo skale, ki jih voda ni mogla odnesti.</p><p>Preden je jez popustil, je voda že naredila toliko škode na stavbah in v rudniku, da je zaradi obnove in izsuševanja rovov izpad rudniške proizvodnje trajal kar sedem let.</p><p>V spomin na to poplavo so postavili kapelo sv. Janeza Nepomuka na prostor, do koder je vodna gladina tega jezu segala. </p><p>Kapelica je na nadmorski višini 334m.</p><p>Globina nastalega jezera na posameznih območjih: </p><ul><li>mestni trg - 2m</li>	<li>vhod v Antonijev rov - 4m</li>	<li>stadion - 8m</li>	<li>avtobusna postaja - 9m</li>	<li>Osnovna šola Idrija - 9m</li>	<li>cerkev Svetega Jožefa delavca - 9m</li>	<li>dno struge reke Idrijce pri čistilni napravi - 20m</li></ul><h2>Sv. Janez Nepomuk</h2><p>Janez Nepomuk je bil češki duhovnik v 14. stoletju. Ker se je zoperstavil češkemu kralju Vaclavu IV, ki je hotel spraviti cerkev pod svoj nadzor in si prisvojiti imetje, ga je ta zaprl.<br />Legenda pravi, da je bil Janez Nepomuk kot praški nadškof tudi spovednik češke kraljice. Ker kralju ni hotel izdati, kaj vse mu je kraljica izpovedala, ga je ta dal umoriti, njegovo truplo pa ponoči vreči v reko Vltavo.</p><p>Zaradi mučeniške smrti je Janez Nepomuk postal svetnik in zavetnik duhovnikov in vseh, ki imajo opravka z vodo (ribič, čolnar, mlinar, ...).</p><p>Msgr. Mihael Arko pravi v knjigi Zgodovina Idrije iz leta 1931: "Pri procesiji na dan sv. Ahacija se pred blagoslovom moli, naj Vsemogočni na priprošnjo sv. Janeza obvarje rudnik pred nalivom in povodnijo."</p><h2>Sv. Ahacij</h2><p>Na god sv. Ahacija 22. junija 1508 so po dolgem iskanju živega srebra rudarji končno našli bogato žilo. Ker je bil rudnik tik pred zaprtjem in so rudarji že odhajali v druge kraje, je pomenil ta dan novo priložnost za Idrijo.</p><p>Od leta 1508 do leta 1945 se je ta dan v Idriji slavil kot dan sv. Ahacija, sedaj pa na ta dan občina Idrija praznuje občinski praznik, kjer se podeljujejo tudi občinske nagrade.</p><h1>Kako do tja</h1><p>Kapelica stoji ob stavbi, v kateri je bila včasih znana gostilna "Nebesa", kasneje mestni akvarij, sedaj pa TIC Idrija in Center za obiskovalce UNESCO globalnega geoparka Idrija. </p><p>Je dobro minuto hoje stran do gradu Gewerkenegg proti zahodu in minuto hoje stran od mestne hiše in mestnega trga proti vzhodu. </p><h1>Dobro vedeti</h1><p>Kapelica stoji ob pločniku, do nje je prosti dostop. Za ogled ni časovne omejitve ali vstopnine.</p>

Viri in nadaljnje branje

x

Ministrstvo za kulturo - Opis enote nepremične kulturne dediščine - Idrija - Kapelica sv. Janeza Nepomuka

http://giskd2s.situla.org/rkd/opis.asp?esd=3693
x

Zavod za spomeniško varstvo LRS - Spomeniška kartoteka

http://www.eheritage.si/INDOK_ZAP/z016-0558.pdf
x

Digitalna knjižnica Slovenije - Potres 26. marca 1511 in njegove posledice na naših tleh

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K516YV1P
x

Agencija Republike Slovenije za okolje - Potres 26. marca 1511 in njegove posledice v naših krajih

http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1511.html
x

Družina - Janez Nepomuk

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2D25F83103B4BC1BC1257062003E3A10
x

Wikipedija - Janez Nepomuk

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Nepomuk
x

Občina Idrija - Občinski praznik

https://www.idrija.si/objave/191
x

Arko, Mihael. (1931). Zgodovina Idrije
x

Verbič, Marija. (1993). Idrijska Obzorja, Naselbina do konca 16. stoletja