Trinadstropna neoklasicistična stavba s položno čopasto streho s slemenom, ki je bila iz idrijske hiše preurejena v mestno vilo leta 1879.V kleti, kjer so še vidne sledi rova Svete Katarine, pa stanujejo Nifarge, mali jamski rakci.
Na tem mestu je cesar Maksimilijan I. Habsburški ukazal, naj se postavi nova jama "knežji rudnik" ali "Fürstenbau". Rov, ki je bil leta 1509 izkopan praktično sredi mesta, se je imenoval jašek Svete Katarine. Rude je bilo veliko in že 7 let kasneje se govori o stavbah, ki so pripadele k tej jami.
Ko so leta 1682 opustili rov, se stavba preoblikuje v bivalno idrijsko hišo s tlorisom v črki L.
Vidna je med drugim tudi na skicah:
Leta 1871 je prišlo do požara, zaradi katerega jo je takratni lastnik Jurij Tavčar leta 1879 prenovil v obliko, ki je vidna še danes - kvadratni tloris s piramidasto streho. Sam jo je tudi poslikal in ji na severni del strehe dodal velik kip Svetega Jurija na konju, ki se bori z zmajem.
Hiša je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, v njej pa ob stanovanjskem delu obratujeta tudi dva poslovna prostora:
Hiša se nahaja v strogem centru Idrije nasproti Idrijske mestne hiše, gleda pa tudi na mestni trg.
46.000733, 14.021316
Na hiši je kamera, preko katere lahko vidimo dogajanje na mestnem trgu:https://www.whatsupcams.com/en/webcams/slovenia/goriska/idrija/webcam-idrija-mestni-trg/Veliko več gradiva o hiši se nahaja na tej povezavi:https://andder.wordpress.com/2016/03/02/hisa-podobarja-jurija-tavcarja-na-mestnem-trgu-v-idriji/
Slepa postranica (Niphargus) živi v tekočih in stoječih jamskih vodah. Ker se zelo dobro prilagodijo okolju, obstaja zelo veliko vrst.
So majhni rakci, veliki do 3 cm, in imajo sploščeno telo z mehkim oklepom. Premikajo se po bokih z zgibi oklepnih luskin, zaradi česar ji pravijo postranica. So slepi plenilci, ki se hranijo z bakterijami in jamskimi ježki.
Bil je slikar in podobar, delal je oltarne slike, freske lesene oltarje, tabernaklje in kipe. Veliko jih je tudi prenavljal.
Delal je največ po Kranjskem, Primorskem in v Istri.V Idriji je naslikal Sv. Ahacija za cerkev Sv. Barbare (1854), uredil notranjost rudniškega gledališča (1872) in popravil sliko Sv. Florijana in veliki oltar cerkve pri Sv. Križu (1881).
Cerkev Svete Barbare je bila močno uničena med drugo svetovno vojno in po njej porušena, cerkev pri Svetem Križu pa je bila porušena in ponovno zgrajena v cerkev Svetega Jožefa delavca, oltar pa prenesen v prezbiterij cerkve Žalostne Matere Božje na pokopališču.
Bil je idrijski kronist, poznavalec mesta Idrija. Veliko je pisal o zgodovini Idrije, med drugim je izdal tudi slovar idrijskih narečnih besed. Kot filatelist je ustvaril večkrat nagrajeno študijsko zbirko Zgodovina pošte in poštnih žigov Idrije.
Ali nova ikona s strani Font Awesome, kjer se doda samo ime ikone (primer: ambulance) spodaj in obkljuka izbiro.
S spreminjanjem entitete se strinjate s pogoji uporabe.
Prijava na e-novice odpre se novo okno