Janko Premrl - Vojko
Poveljnik prvega primorskega partizanskega bataljona in narodni heroj
Življenjepis
Rojen v Šembidu (sedanji Podnanos) v narodno zavedno slovensko družino. Kot otrok je veliko bral in se učil (jezike, matematiko, astronomijo). Čeprav se je rodil pod Italijo, je s ponosom govoril o njegovih slovenskih koreninah.
Po osnovni šoli je obiskoval srednjo trgovsko šolo v Gorici in kasneje rimsko dopisno šolo. Med šolanjem se je marsikdaj upiral italijanski fašistični oblasti, marsikdaj je prišlo tudi do pretepov med Slovenci in simpatizerji fašistov. S pomočjo zvez z Ljubljano je dobival in razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti sovražniku.
Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli. Med drugim dopustom januarja 1942, ki mu ga je pomagal pridobiti kasnejši partizan in narodni heroj Ivan Kosovel, je Janko Premrl dezertiral in odšel v partizane, si nadel psevdonim Vojko in postal borec Primorske čete. Goriški prefekt Canni pa je 20.08.1942 za njim izdal tiralico s 50.000 lir nagrade.
Po precej uspešnih bojih, od vstopa med partizane in vseh napredovanjih do poveljnika 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja, je bil 15.02.1943 hudo ranjen in je umrl teden dni kasneje 22.02.1943 ob dveh ponoči.
Naslednje jutro je bil pokopan v bližini tabora (lokacija spomenika/groba Janka Premrla Vojka), 02.03.1946 so bili ostanki prekopani na pokopališče v Podnanosu, kjer je na pogreb prišlo ogromno število ljudi (po pripovedi je šel vsaj en tovornjak še iz Idrije, kjer so zadaj v kesonu celotno pot stali zaradi pomanjkanja prostora, in potem od Ajdovščine pešačili na procesijo).
Po slabih treh letih so 24.02.1949 ostanke spet odkopali in jih položili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.
Janko Premrl - Vojko - partizan
Italijanska vojska je hotela partizanstvo zatreti v kali in tako je 18.4.1942 s 700 vojaki napadla Pivško in Vipavsko četo (kjer je bil tudi Vojko) s skupaj 50 partizani na Nanosu. Izgube so bile velike in Italijani so začeli širiti novice, da so partizane uničili. Na Nanosu je sedaj spomenik Vojku, spomenik temu boju in Vojkova koča.
Bitka in govorice so slabo vplivale na moralo, tako da je Vojko s svojim vodom nekaj dni kasneje napadel italijansko gozdno milico v Trnovskem gozdu in malo kasneje še karabinjersko postajo v Senožečah.
Junija je padla četa v zasedo italijanskih policistov. Čeprav je bil umik hiter, je bila v četi prva smrtna žrtev. V tem času je Vojka Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt.
21.07.1942 je njegov vod razstrelil tovornjak 6 italijanskih vojakov na poti iz Podnanosa na Nanos (lokacija spomenika). V povračilo so Italijani požgali dve vasi (Podgrič in Lozice).
V začetku avgusta 1942 se ustanovi prvi partizanski (Gregorčičev) bataljon, s tremi četami. Zadnja je bila Trnovska četa, kateri je poveljeval Vojko. Njihova naloga je bila skrbeti za Trnovski gozd, da sovražnik ne bi mogel prodreti skozenj in da ne bi mogel izvažati lesa. Goriški prefekt Cavani pa je za Vojkom izdal tiralico in ponudil 50.000 lir nagrade za živega ali mrtvega.
Italijanski požigi vasi najverjetneje spremenijo Vojkov način razmišljanja. Od takrat dalje je njegova glavna taktika da pride do sovražnikovega orožja in zaloge tako, da preseneti nasprotnika in ga razoroži s čim manj boja. Obstajata vsaj dve zgodbi, kjer je presenetil italijanske vojake, jim pobral vse in jih v spodnjicah poslal v njihovi bazi (ena iz Trnovskega gozda in ena iz bližine Idrije).
28.09.1942 se četa premakne na Brinov grič (Idrijski Log), ki postane njihova mobilna baza. V začetku novembra napadejo italijansko utrdbo nad Črnim Vrhom nad Idrijo (lokacija spominske plošče). Vojko postane tudi namestnik poveljnika Gregorčičevega bataljona. Hrano in oblačila so dobivali s pomočjo lokalnega prebivalstva, orožje pa so si pridobili z napadi na manjše vojaške patrulje in postojanke, s čim manj boja. Eden izmed teh napadov je bil 30.01.1943, ko je Vojko s svojimi partizani napadel in razorožil italijansko posadko, ki je varovala most čez Idrijco in elektrarno na cesti Idrija - Spodnja Idrija (lokacija spominske plošče).
13.02.1943 je imenovan za poveljnika na novo nastale 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja.
Dva dni kasneje je v visokem snegu Vojko z 20 borci pripravil zasedo italijanskim gozdnim miličnikom, ki so se skozi Idrijsko Belo vozili proti Idriji. Kolono s 100 sovražniki so razbili. Ko pa je hotel Vojko pomagati levemu krilu zasede, kamor so iz zadnjega dela kolone pritiskali sovražniki, je dobil strel v trebuh. Partizani so boj prekinili in se umaknili z ranjencem na varno najprej do Leskovčeve domačije, od koder pa z nosili nazaj v bazni tabor na Brinovem griču. Na mestu zasede je bila odkrita spominska plošča.
Zdravnik dr. Ivan Hribernik iz Idrije zaradi patrulj ni mogel na pomoč, je pa dal podrobna navodila in morfij za lajšanje bolečine. Nič ni pomagalo, v taboru je Janko Premrl - Vojko sredi noči 22.02.1943 izdahnil.
Govoril je: "Živi in trpi z ljudstvom in za njega"
Zaradi njegove smrti 1. primorska partizanska brigada Andreja Laharnarja ni zaživela.
Polemika glede njegove smrti
Obstajajo govorice in špekulacije; po eni verziji naj bi bil zaradi svoje globoke vere in mirnejših načinov boja trn v peti komunistični stranki, po drugi verziji bi naj bilo krivo ljubosumlje med partizani. In tako bi naj bila krogla, ki je zadela Vojka v trebuh, sprožena s strani soborcev in ne s strani Italijanov.
To bi naj potrdila tudi neznana oseba Vojkovemu očetu Francu Premrlu po vojni (Pričevalci - Jože Pižent in Marijan Premrl - 23. minuta).
Dvom je izrazila tudi njegova sestra Radoslava.
Njegova družina
Imel je dva brata, Marjana (tepli in zasliševali italijanski policisti) in Cirila (v začetku 2. sv. vojne aretiran s strani Italijanov) in dve sestri. Boženo so 30.4.1945 četniki ob umiku odpeljali od doma, zabodli in ustrelili, Radoslava pa je bila za časa vojne aretirana in poslana v internacijo skupaj z mamo. Kasneje se je poročila z Borisom Pahorjem, slovenskim pisateljem. Napisala je tudi knjigo Moj brat Janko-Vojko.
Njegov stric je bil Stanko Premrl, skladatelj in organist, ki je napisal melodijo za Zdravljico.
Spomin
V njegov spomin je bilo postavljenih več spomenikov in spominskih plošč (večina jih je spodaj označena med "Sorodno -> Lokacije").
Prav tako je po njemu poimenovanih več ulic (Vojkova ulica, Vojkova cesta, Premrlova ulica) širom Slovenije (Ajdovščina, Celje, Cerkno, Divača, Idrija, Izola, Kanal, Lesce, Ljubljana, Lucija, Nova Gorica, Piran, Plave, Postojna, Sežana, Solkan, Tolmin, Velenje, Vipava).
1. osnovna šola Koper se je leta 1961 preimenovala v Osnovno šolo Janka Premrla Vojka, bila porušena leta 2006. Osnovna šola Spodnja Idrija je bila tudi imenovana Osnovna šola Janka Premrla Vojka Spodnja Idrija.
Po narodnem heroju se imenuje tudi vojašnica v Vipavi - Vojašnica Janka Premrla Vojka in kulturni dom Janka Premrla-Vojka v Podnanosu.
Od leta 1984 se tradicionalno organizira pohod po Vojkovih poteh na Nanosu.
Na obletnico njegove smrti pa je vsako leto tudi spominska slovesnost ob njegovem spomeniku pri Osnovni šoli Črni vrh.
Zgodovina na kratko
- 29.02.1920 - se rodi v Podnanosu (takrat imenovanem Šembidu)
- 1940 - vpoklican na služenje vojaškega roka v južno Italijo
- 1942 - Italijani požgejo domačo hišo v Šembidu (Podnanos)
- 03.02.1942 - postane borec partizanske Primorske čete
- 10.04.1942 - v Vrhpolju napade dva slovenska ovaduha, enega rani, drugega ubije
- 18.04.1942 - se izkaže v boju na Nanosu
- 21.06.1942 - vkorakal s svojo četo v zasedo
- 21.07.1942 - Vojvkov vod uniči tovornjak s posadko italijanske vojske
- 20.08.1942 - goriški perfekt Cavani za njim izda tiralico
- 28.09.1942 - Trnovska četa se utabori na Brinovem griču, na kraju, kjer kasneje Vojko izdahne
- 06.11.1942 - Vojko z desetino napadel in razorožil italijansko posadko v utrdbi nad Črnim Vrhom nad Idrijo
- 30.01.1943 - s skupino partizanov napadel in razorožil italijansko posadko, ki je varovala most čez Idrijco proti Žirem ob cesti Idrija - Spodnja Idrija
- 13.02.1943 - imenovan za poveljnika 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja
- 15.02.1943 - ranjen med napadom na oskrbovalno kolono italijanskih gozdnih miličnikov
- 22.02.1943 - umre v partizanskem taborišču na Brinovem griču, Idrijski Log
- 02.03.1946 - posmrtne ostanke prekopali na pokopališče v Podnanosu
- 24.02.1949 - posmrtne ostanke prekopali v grobnico narodnih herojev v Ljubljani
- 19.02.1984 - prvi pohod po Vojkovih poteh
- 1992 - izide knjiga "Moj brat Janko - Vojko" njegove sestre Radoslave Premrl
- 2013 - izide prevod knjige "Moj brat Janko - Vojko" njegove sestre Radoslave Premrl v italijanščini z naslovom "Un eroe di famiglia" (Družinski heroj)
Viri in nadaljnje branje
- Premrl, Radoslava. (1992). Moj brat Janko-Vojko
- Pelicon, Ciril. (2003). Po Vojkovih poteh : spomini kurirja Rada, spomini spominov soborcev
- Žigon, Zdenka. (2020). Obrazi slovenskih pokrajin - PREMRL, Janko
- Wikipedia - Janko Premrl
- Notranjskoprimorske novice - Spomnili so se narodnega heroja Janka Premrla – Vojka
- Kašca Bucik, Ingrid. (2020). Radio Koper - "Bil je izjemno spoštovan in cenjen!"
- Vojaštvo - Military: Naši fantje in dekleta
- Vojaštvo - Military: Janko PREMRL – Vojko, primorski partizan in narodni heroj – resnica o njegovi smrti
- RTV Slo - Pričevalci - Jože Pižent in Marijan Premrl
- Kosmač, Tomaž. (2021). Dododgovor - Kosmo v gozdu
- Planinsko društvo Podnanos - Pohod po Vojkovih poteh, zimski vzpon na Nanos
- (2020). Primorske novice - Poklonili se bodo spominu na Janka Premrla - Vojka
- (2008). Primorski val - Spomin na heroja in domoljuba Janka Premrla
- (2021). Mladina - Izjava dneva - "Janša je narodnega heroja, ki se je boril proti fašistom, razglasil za zločinca. Pahor pa je bil tiho."
- (2020). Vipavska - Vojko je umrl od partizanske krogle
- (2013). Primorski dnevnik - Moj brat Janko-Vojko
- Podnanos - Spominski pohod ob 75. letnici smrti Janka Premrla Vojka na Brinov Grič
- Facebook skupina Rapalska meja, Rupnikova linija in Alpski zid - Objava o Janku Premrlu - Vojku
- Geopedia - Partizanstvo, Spomenik Janku Premrlu-Vojku na Nanosu
- Geopedia - Partizanstvo: Tabor Janka Premrla - Vojka na Brinovem griču
- Cencič, Miroslava. (2021). Mladika 2021/8 - Začetek partizanskega odpora na gornjem Vipavskem in konec Vojkove čete (II. del)
- Cencič, Miroslava. (2021). Mladika 2021/9 - Začetek partizanskega odpora na gornjem Vipavskem in konec Vojkove čete (III. del)
- Perat, Mojca. (2018). Časnik - Janko Premrl Vojko padel od partizanske krogle
- Nova24 - Na današnji dan so komunisti ubili poštenega slovenskega fanta, ki se je boril za partizane
- Wikipedia - Radoslava Premrl
- Mestna knjižnica Ljubljana - Radoslava Premrl, Moj brat Janko - Vojko
- Slovenska vojska - Vojašnica Janka Premrla Vojka
- Telefonski imenik Slovenije
Sorodno
Podrobno
Območja
Lokacije
Avtorja fotografij
Matija Matvoz, Avtor neznan - Wikipedia