Registracija Prijava
Iskanje
  • Slovenija
  • Goriška
  • Občina Vipava
  • Podnanos
  • Podrobno
  • Radoslava Frančiška Premrl

Radoslava Frančiška Premrl

Pisateljica, prevajalka in partizanska učiteljica

Življenjepis

Pred vojno

Rojena v Šembidu (sedanji Podnanos) v narodno zavedno slovensko družino. Starši so imeli trgovino, ona je po končani ljudski šoli pet let obiskovala trgovsko šolo v Gorici. Domačini so jo poznali kot Slavo Johanovo.

Jeseni leta 1938 jo je hotel zasnubiti italijanski marešal orožnikov. Zavrnila ga je med drugim tudi z besedami: "/../ Nočem otrok, ki bi zrasli in sovražili domovino svoje matere, preganjali ljudi. /../". V odgovor se je njeni celi družini poskušal maščevati na vsakem koraku.

Med vojno

Spomladi leta 1941 Italijani aretirajo sumljive osebe, med njimi tudi Radoslavina starša in brata Cirila. "Predlagali" so ji, naj razproda vso premoženje, ona pa se je odločila in nadaljevala s trgovino. Ko je njen brat Janko Premrl-Vojko dezertiral iz italijanske vojske in šel med partizane februarja 1942, se je povečal pritisk na celotno družino, tako na proste člane, kot na zaprte.

Malo po Vojkovem napadu na slovenska ovaduha 10.4.1942 so aretirali Radoslavo in njeno mamo, ki je vmes prišla iz zapora. Najprej sta bili v zaporu v Vipavi, kjer je bil zaprt tudi oče, kasneje so bili vsi trije prepeljani v Goriške sodnijske zapore. Očeta so mučili, vse tri izpraševali glede "bandita" Jankota. V tem času so jim tudi požgali rojstno hišo. Julija 1942 so bili odpeljani v internacijo. Mama in Radoslava v kraj Omegna ob jezeru Orta (100 km SZ od Milana). Malo kasneje so aretirali tudi sestro Boženo in so jo po nekaj mesecih zapora poslali v internacijo k njima. Podobno se zgodi tudi najmlajšemu bratu Marjanu.

Med internacijo je delala v uradu majhnega tovarnarja kovinskih in lesenih izdelkov.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je sama vrnila na pogorišče rojstne hiše (dobila stanovanje v bivši občinski stavbi - Kodretova vila) in ponovno organizirala obdelovanje zemlje, ki so si jo med tem prisvojili drugi. Očetu pa je takrat uspelo priti do mame, ki je bila še vedno v internaciji. Na koncu istega leta je postala partizanska učiteljica za kraja Lože in Manče. Hotela si je nadeti partizansko ime "Lipa", pa je dobila odgovor, da "Vojkova sestra nima pravice do partizanskega imena". Poleti 1944 so se iz internacije vrnili še starši, sestra Božena in brat Ciril. Slednjega so zaradi bolezni poslali v Ljubljano k stricu Stanku (Stanko Premrl, uglasbil Zdravljico).

Konec oktobra je bila premeščena za partizansko učiteljico v Podkraj, kjer je imela zaradi večinske vaščanske sovražnosti (previdnosti?) do partizanov težje delo. Po raciji Nemcev in domobrancev v začetku leta 1945 pa se je vrnila nazaj v Podnanos, in poučevala na Lozicah. V isti hiši kot ona, njena starša in sestra Božena, pa so bili nameščeni tudi Nemci, zaradi česar je morala družina biti bolj previdna, ko je pomagala partizanom.

Spomladi 1945 se je povečala prisotnost četnikov iz Like v Vipavski dolini, ki so dodatno oteževali delo partizanom. 29.4.1945 zvečer pa so četniki odpeljali sestro Boženo iz hiše, jo ponoči prebadali z noži in na koncu ustrelili. To je Radoslava izvedela po tem, ko jim je sledila najprej do Gorice peš, dva dni poizvedovala, šla peš praznih rok nazaj do Ajdovščine, kjer si je izposodila kolo in šla zopet nazaj v Gorico in naprej do kraja Visco (blizu Palmanove), kjer so taborili četniki. Našla jo je skupaj z delom iskalne skupine na travniku nedaleč od doma (tam sedaj stoji spominsko znamenje Boženi (Boži) Premrl). Do smrti je bila partizanska učiteljica.

Po vojni

Že med vojno si je zaradi brezkompromisne kritičnosti in odkritosrčnosti pridobivala črne pike v vrstah komunistov. Nadaljevalo se je še po vojni.

Prvo je poučevala na osnovni šoli v Vipavi, potem pa se je leta 1947 preselila v Trst in zaposlila kot uradnica. Poročila se je z enim najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, Borisom Pahorjem, leta 1952.

Leta 1954 so jo odpustili v podjetju Adriaimpex domnevno zaradi moževega izdajanja tržaške kulturne revije Sidro.

Njeni spomini o bratu Janku, ki so izšli kot knjiga leta 1992 (Moj brat Janko-Vojko), so bili najprej objavljeni kot delci spominov v reviji Zaliv od leta 1966 do 1972.

Leta 1971 postane upravnica revije Zaliv, sodelovala pa je tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A (radio oddaja v slovenščini) in prevajala pravljice in daljše tekste. Med drugim tudi spomine Renata Ferrarija (pranečak arhitekta Maksa Fabiania), Fabianovi iz Kobdilja.

Umrla je po bolezni 25.06.2009 v Trstu.

Njen mož Boris Pahor je pri svojih 99ih letih leta 2012 izdal knjigo o njej z naslovom Knjiga o Radi.

Prevod njene knjige Moj brat Janko-Vojko je bil preveden in izdan tudi v italijanščini leta 2013 kot "Un eroe di famiglia" (Družinski heroj). Za prevod je dobila prevajalka Martina Clerici leta 2018 nagrado Gian Antonio Cibotto/Premio della Critica Sezione narrativa v Rovigu.

Zgodovina na kratko

  • 22.09.1921 - se rodi v Podnanosu (takrat imenovanem Šembidu)
  • 1931 - gre v trgovsko šolo v Gorico
  • 1937 - se vrne domov in pomaga v trgovini
  • 1938 - zavrne snubitev italijanskega marešala orožnikov
  • 1942 - aretirana in zaprta najprej v Vipavi, kasneje v Goriških sodnijskih zaporih
  • 1942 - fašisti požgejo domačo hišo
  • 1942 - julija odpeljana v internacijo
  • 12.04.1942 - jo aretirajo zaradi bratovega napada na slovenska ovaduha
  • 1943 - po kapitulaciji Italije se vrne nazaj v Podnanos, postane partizanska učiteljica
  • 1944 - premeščena v partizansko šolo v Podkraju
  • 1945 - v začetku leta se vrne v Podnanos, uči na Lozicah
  • 29.04.1945 - zvečer odpeljejo četniki njeno sestro Boženo, najdena kasneje mrtva blizu doma
  • 1947 - se preseli v Trst
  • 1952 - se poroči z Borisom Pahorjem
  • 1954 - odpuščena iz podjetja Adriaimpex
  • 1966 - v reviji Zaliv začno izhajati spomini na brata Janka - vse do 1972
  • 1971 - postane upravnica revije Zaliv
  • 1992 - izide njena knjiga Moj brat Janko-Vojko
  • 25.06.2009 - umre v Trstu
  • 2012 - mož Boris Pahor izda knjigo o njej - Knjiga o Radi
  • 2013 - izide prevod njene knjige Moj brat Janko-Vojko v italijanščini z naslovom "Un eroe di famiglia" (Družinski heroj)
  • 27.05.2018 - prevajalka njene knjige Moj brat Janko-Vojko dobi nagrado Gian Antonio Cibotto/Premio della Critica Sezione narrativa v Rovigu

Viri in nadaljnje branje

  • Premrl, Radoslava. (1992). Moj brat Janko-Vojko
  • Wikipedia - Radoslava Premrl
  • Caharija, M. (2012). Primorski dnevnik - Boris Pahor o svojem odnosu do ženskega sveta
  • Vzajemnost - Cenim ženske, ki so na strani ponižanih in razžaljenih
  • Novi Glas - Martini Clerici nagrada za prevod knjige Moj brat Janko-Vojko Radoslave Premrl
  • Bratož, Ivana. (2013). MojaObčina.si - Pahor v Podnanosu
  • Wikipedia - Renato Ferrari
  • Wikipedia - Radio Trst A

Sorodno

Podrobno

Janko Premrl - Vojko
Poveljnik prvega primorskega partizanskega bataljona in narodni heroj

Območja

Podnanos
32 lokacij
Vipava
11 lokacij
Lože
2 lokaciji
Prostor za fotografijo
Manče
1 lokacija
Podkraj
12 lokacij
Vrhpolje
7 lokacij
Prostor za fotografijo
Lozice
1 lokacija
Ajdovščina
20 lokacij

Lokacije

Prostor za fotografijo
Rojstna hiša Premrlovih
Družinska hiša družine Premrl
Prostor za fotografijo
Spominski križ Boži Premrl
Spomenik partizanski učiteljici Boženi Premrl
  • Domov
  • Lokacije
  • Zemljevid
  • Iskanje
  • O strani

Prijava na e-novice
odpre se novo okno

Uporabnik
  • Registracija
  • Prijava
© hikuk.com | Pogoji uporabe | Iskanje | O strani | Viri in nadaljnje branje | info@hikuk.com