Turistični pohod po delu drugega največjega rudnika živega srebra na svetu.
Zanimivosti
- drugi najstarejši še ohranjeni vhod v rudnik v Evropi
- poimenovan po sv. Antonu Padovanskemu, zavetnikom rudarjev
- drugi največji rudnik živega srebra na Svetu
- na seznamu Unesco dediščine
Opis
Skoraj 500 let so rudarji pogumno korakali skozi drugi najstarejši še ohranjenih vhod v rudnik v Evropi, sedaj pa lahko to podoživimo tudi mi.
Stavbi, v kateri je poleg Antonijevega rova tudi gostišče Barbara, pravijo Šelštev, po nemškem izrazu Gesselstube ("Social room"). V pritličju je bila prizivnica, kjer so se rudarji pred začetkom izmene dobili in izvedeli od Obergutmana (poslovodje) razpored in naloge dneva.
Sedaj pred vstopom v rov v prizivnici obiskovalcem zavrtijo film o zgodovini Idrije in rudniku živega srebra.
Na začetku krožne poti že v rovu se pride do podzemne kapelice sv. Trojice, potem pa se ob poti spoznava različne načine pridobivanja rude skozi čas od najpreprostejšega orodja in lesenega vozička, do strojev, ki so bili aktivni ob zaprtja rudnika. Vmes se oglasi še škrat Perkmandlčk, ki je bil skrivnostni prebivalec rovov skozi stoletja.
Na leto si ogleda prvi slovenski turistični rudnik okoli 22.000 obiskovalcev, od tega več kot 7.000 tujcev.
Podzemno kapelico sv. Trojice so zgradili v 18. stoletju. Pred začetkom dela so se rudarji poklonili z molitvijo kipoma sv. Barbare in sv. Ahacija. Prva je zavetnica rudarjev, na god slednjega leta 1508 pa je bila odkrita bogata žila in je od takrat dalje patron idrijskih rudarjev.
Posebej za družine imajo pripravljeno ponudbo Lov na Perkmandlčkov zaklad
V Šelštvi se je rodil inženir Stanko Bloudek, letalski konstruktor in načrtovalec športnih objektov.
Dobro vedeti
- ogled traja 1h 30min
- v rudniku je 13°C
- skupaj se prehodi 1200m
Urnik in kontakt
Muzej je odprt vsak dan v tednu med marcem in novembrom in med vikendi decembra, januarja in februarja.
http://www.cudhg-idrija.si/antonijev-rov/
Kosovelova ulica 3
5280 Idrija
031 810 194
05 37 71 142
infohg@cudhg-idrija.si
Zgodovina na kratko
- 1500 - odkopljejo rov
- 18. st. - zgradijo podzemno kapelico sv. Trojice
- 1766 - rov, prvotno podprt z lesom, obzidajo z debelimi apnenčevimi bloki
- 1787 - zgrajena stavba Selštva
- 1787 - v nadstropju začela obratovati zasilna bolnišnica za rudarje zastrupljene z živim srebrom
- 19. st. - proti koncu stoletja preurejeno nadstropja v stanovanja
- 11.02.1890 - v stavbi se rodi inženir Stanko Bloudek
- 1960 - Takratna oblast v 60ih letih kapelico zasuje
- 1993 - Začnejo se obnovitvena dela, odkopljejo podzemno kapelico
- 22.06.1994 - vstopijo prvi turisti
- 1995 - dokončana obnova podzemne kapele
- 1997 - Antonijev rov nominiran za evropski muzej leta
- 07.08.2019 - rov obiskala 500.000. obiskovalka
Ključne besede
rov | turistični rov
Povezave s publikacijami

Članek: Antonijev rov 1500
Viri in nadaljnje branje
- Uradna stran Antonijevega rova
- Lov na perkamdlčkov zaklad
- Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Podzemna kapela sv. Trojice
- Wikipedia - Antonijev rov
- Geopark Idrija - Brošura Antonijev rov
- Burger.si, Antonijev rov, virtualna ekskurzija
- Intihar, Anja. (2019). Delo, Četrt stoletja enak - in v tem je njegova lepota (VIDEO)
- Eheritage.si - Antonijev rov - Šelštev
- Rupnik, Metka. (2019). Občina Idrija, Četrt stoletja idrijskega turističnega rudnika
- M., A. (2006). RTV Slo, Podobe Slovenije, Antonijev rov, dom živega srebra
- Intihar, Anja. (2019). Delo, Rudarsko podzemlje in Perkmandlc čakata polmilijontega obiskovalca
- Intihar, Anja. (2019). Delo, Iz rova kot polmilijonta pokukala Nuša iz Črnomlja
- Dragoš, Saša. (2018). Primorske novice, Poljudna kemija ali Berkmandelcov zaklad
- Dragoš, Saša. (2019). Primorske novice, Za nagrado ogled slovenske dediščine Unesco
- (2019). STAkrog, Prvi slovenski turistični rudnik Antonijev rov obeležuje 25 let
- Bizjak, Rafael. (1993). Idrijska Obzorja, Urbanistični razvoj skozi stoletja
- Wikipedia - Anton Padovanski
- Wikipedia - Stanko Bloudek
Sorodno
Podrobno
Lokacije
Kategorija
Kultura, Znamenitost
Avtor fotografij
Matija Matvoz