Registracija Prijava
Iskanje
  • Slovenija
  • Goriška
  • Občina Idrija
  • Idrija
  • Lokacije
  • Antonijev rov

Antonijev rov

Turistični pohod po delu drugega največjega rudnika živega srebra na svetu.

Foto: Matija Matvoz
Slika lutk oblečenih v rudarje, kako ročno kopljejo rudo
Foto: Matija Matvoz
Slika rova v rudniku z lesenimi podpornimi stebri in tiri
Foto: Matija Matvoz
Slika tirov v rudniškem rovu
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz
Foto: Matija Matvoz

Zanimivosti

  • drugi najstarejši še ohranjeni vhod v rudnik v Evropi
  • poimenovan po sv. Antonu Padovanskemu, zavetnikom rudarjev
  • drugi največji rudnik živega srebra na Svetu
  • na seznamu Unesco dediščine

Opis

Skoraj 500 let so rudarji pogumno korakali skozi drugi najstarejši še ohranjenih vhod v rudnik v Evropi, sedaj pa lahko to podoživimo tudi mi.

Stavbi, v kateri je poleg Antonijevega rova tudi gostišče Barbara, pravijo Šelštev, po nemškem izrazu Gesselstube ("Social room"). V pritličju je bila prizivnica, kjer so se rudarji pred začetkom izmene dobili in izvedeli od Obergutmana (poslovodje) razpored in naloge dneva.

Sedaj pred vstopom v rov v prizivnici obiskovalcem zavrtijo film o zgodovini Idrije in rudniku živega srebra.

Na začetku krožne poti že v rovu se pride do podzemne kapelice sv. Trojice, potem pa se ob poti spoznava različne načine pridobivanja rude skozi čas od najpreprostejšega orodja in lesenega vozička, do strojev, ki so bili aktivni ob zaprtja rudnika. Vmes se oglasi še škrat Perkmandlčk, ki je bil skrivnostni prebivalec rovov skozi stoletja.

Na leto si ogleda prvi slovenski turistični rudnik okoli 22.000 obiskovalcev, od tega več kot 7.000 tujcev.

Podzemno kapelico sv. Trojice so zgradili v 18. stoletju. Pred začetkom dela so se rudarji poklonili z molitvijo kipoma sv. Barbare in sv. Ahacija. Prva je zavetnica rudarjev, na god slednjega leta 1508 pa je bila odkrita bogata žila in je od takrat dalje patron idrijskih rudarjev.

Posebej za družine imajo pripravljeno ponudbo Lov na Perkmandlčkov zaklad

V Šelštvi se je rodil inženir Stanko Bloudek, letalski konstruktor in načrtovalec športnih objektov.

Dobro vedeti

  • ogled traja 1h 30min
  • v rudniku je 13°C
  • skupaj se prehodi 1200m

Urnik in kontakt

Muzej je odprt vsak dan v tednu med marcem in novembrom in med vikendi decembra, januarja in februarja.

http://www.cudhg-idrija.si/antonijev-rov/

Kosovelova ulica 3
5280 Idrija
031 810 194
05 37 71 142
infohg@cudhg-idrija.si

Zgodovina na kratko

  • 1500 - odkopljejo rov
  • 18. st. - zgradijo podzemno kapelico sv. Trojice
  • 1766 - rov, prvotno podprt z lesom, obzidajo z debelimi apnenčevimi bloki
  • 1787 - zgrajena stavba Selštva
  • 1787 - v nadstropju začela obratovati zasilna bolnišnica za rudarje zastrupljene z živim srebrom
  • 19. st. - proti koncu stoletja preurejeno nadstropja v stanovanja
  • 11.02.1890 - v stavbi se rodi inženir Stanko Bloudek
  • 1960 - Takratna oblast v 60ih letih kapelico zasuje
  • 1993 - Začnejo se obnovitvena dela, odkopljejo podzemno kapelico
  • 22.06.1994 - vstopijo prvi turisti
  • 1995 - dokončana obnova podzemne kapele
  • 1997 - Antonijev rov nominiran za evropski muzej leta
  • 07.08.2019 - rov obiskala 500.000. obiskovalka

Ključne besede

rov | turistični rov

Povezave s publikacijami

Idrijski razgledi (2019) 2
Avtorji:
Jože Čar, Andraž Žvab, Ivana Leskovec, Milojka Magajne, Miha Kosmač, Raša Milojević, Mirjam…
Opis povezave:
Članek: 25 let delovanja turističnega rudnika Antonijev rov
Članek: Antonijev rov 1500
"Moč" povezave:
4 - vsaj eno poglavje/članek
Kategorija:
Periodika

Viri in nadaljnje branje

  • Uradna stran Antonijevega rova
  • Lov na perkamdlčkov zaklad
  • Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Podzemna kapela sv. Trojice
  • Wikipedia - Antonijev rov
  • Geopark Idrija - Brošura Antonijev rov
  • Burger.si, Antonijev rov, virtualna ekskurzija
  • Intihar, Anja. (2019). Delo, Četrt stoletja enak - in v tem je njegova lepota (VIDEO)
  • Eheritage.si - Antonijev rov - Šelštev
  • Rupnik, Metka. (2019). Občina Idrija, Četrt stoletja idrijskega turističnega rudnika
  • M., A. (2006). RTV Slo, Podobe Slovenije, Antonijev rov, dom živega srebra
  • Intihar, Anja. (2019). Delo, Rudarsko podzemlje in Perkmandlc čakata polmilijontega obiskovalca
  • Intihar, Anja. (2019). Delo, Iz rova kot polmilijonta pokukala Nuša iz Črnomlja
  • Dragoš, Saša. (2018). Primorske novice, Poljudna kemija ali Berkmandelcov zaklad
  • Dragoš, Saša. (2019). Primorske novice, Za nagrado ogled slovenske dediščine Unesco
  • (2019). STAkrog, Prvi slovenski turistični rudnik Antonijev rov obeležuje 25 let
  • Bizjak, Rafael. (1993). Idrijska Obzorja, Urbanistični razvoj skozi stoletja
  • Wikipedia - Anton Padovanski
  • Wikipedia - Stanko Bloudek
Uredi lokacijo

Sorodno

Podrobno

KALOS Penina
Vipavska penina zorjena in starana v Idrijskem rudniku
Rudnik živega srebra Idrija
Drugi največji rudnik živega srebra na svetu
Godbeno društvo rudarjev Idrija
Najstarejša plehbanda, ki že več kot 350 let igra v Idriji in okoli.

Lokacije

Grad Gewerkenegg
Grad Gewerkenegg, zgrajen za obrambo pred Turki, uporabljen za upravljanje rudnika in skladiščenje živega srebra, sedaj ponuja s pomočjo Mestnega muzeja Idrija sprehod v preteklost.
Cerkev sv. Antona Padovanskega
Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rožnem hribu v Idriji je eden izmed prvih prizorov, ki jih vidi obiskovalec, ko pride do mesta.

Zemljevid

static Mapbox map
Koordinate: 45.999708, 14.022565

Na zemljevid

Kategorija

Kultura, Znamenitost

Avtor fotografij

Matija Matvoz

Lokacije v bližini

Kultura

Filmsko gledališče
0.08 km | Najstarejša gledališka hiša na Slovenskem, sedaj filmsko gledališče.
Vojni muzej Idrija
0.09 km | Muzej prikazuje eksponate, ki so jih uporabljali vojaki 20. stoletja,
Prostor za fotografijo
Plesni klub Idrija
0.09 km |
Magazin
0.1 km | Magazin je bil rudniško žitno skladišče, sedaj pa so v njem knjižnica, vojni muzej, plesna šola in galerija
Prostor za fotografijo
Galerija Magazin
0.1 km | V pritličju, levo od stopnic do knjižnice
Galerija Svete Barbare in kripta
0.1 km | Proti koncu druge svetovne vojne so zavezniki med bombardiranjem Idrije precej poškodovali cerkev, ki je stala na tem mestu. Sedaj je pod trgom urejena galerija in pogled na kripto.

Znamenitost

Spominska plošča - Stanko Bloudek
0.01 km | Spominska plošča Stanku Bloudku, konstruktorju letal, avtomobilov, športnih objetkov in uspešnemu športniku
Prostor za fotografijo
Hiša Trg Sv. Ahacija 6, 7
0.06 km | Hiša iz 18. stoletja je vpisana v register kulturne dediščine.
Prostor za fotografijo
Ahacijev trg
0.08 km |
Filmsko gledališče
0.08 km | Najstarejša gledališka hiša na Slovenskem, sedaj filmsko gledališče.
Spominska plošča - Ivanka Ferjančič
0.08 km | Spominska plošča Ivanki Ferjančič, utemeljiteljici in oblikovalki idrijske čipke
Spominska plošča - Franc Anton Steinberg
0.09 km | Spominska plošča Francu Antonu Steinbergu, upravitelju idrijskega rudnika.
  • Domov
  • Lokacije
  • Zemljevid
  • Iskanje
  • O strani

Prijava na e-novice
odpre se novo okno

Uporabnik
  • Registracija
  • Prijava
© hikuk.com | Pogoji uporabe | Iskanje | O strani | Viri in nadaljnje branje | info@hikuk.com