Matjaževe kamre

Skozi zgodovino so bile Matjaževe kamre ledenodobna lovska postojanka, zatočišče alpskih svizcev, brlog jamskega medveda, taborišče enega zadnjih kamenodobnih kultur in varno zavetje blaga med turškimi vpadi.

Zanimivosti

najbogatejše najdišče alpskega svizca v Sloveniji
najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem
domovanje jamskega medveda
lovska postojanka Neandertalca

Podrobno

Opis

Na skrajnem robu občine Idrija, tik ob potoku Sovra (ki se preimenuje v Poljansko Soro par ovinkov kasneje) obstaja apnenčasta vzpetina, v kateri se nahajajo odprtine v Matjaževe kamre. Sestavljene so iz dveh delov; zgornje so prostodostopne odprtine, do katerih lahko pridemo brez pretiranih težav, do drugega dela, do več kot 400 metrov rovov, pa vodi ozka odprtina, skozi katero se je potrebno po navpični steni spustiti v globino.

Arheološka izkopavanja so bila opravljena v zgornjem delu. Bila so zelo uspešna. Med drugim je bilo odkrito najbogatejše najdišče alpskega svizca v Sloveniji.

Arheološka izkopavanja

Plasti v jami

1. sloj (najvišji)

časovnica - holocen
apnenčasti grušč

2. sloj

časovnica - pozni glacial
sipki grušč
vsebuje črno infiltracijo oglja (kurišče) - pripada boru
ostanki živali: bober, alpski svizec (na kosteh so vidni urezi, ki so bili narejeni s kamenim orodjem), navadni jelen, bober
ostanki civilizacije: kameno orodje, epigravettien (orodja z otopelim/gravetiranim robom, značilna za poznogravittienski facies)
obstaja velika verjetnost, da so orodje izdelovali tukaj, saj so našli veliko odkruškov

3. sloj

časovnica - starejši Würm
korodirani grušč, vmes večje skale
ostanki živali: jamski medved, volk, navadni jelen, los, bizon
ostanki civilizacije: kameno orodje, nazobčani moustérien - Neandertalci
ni mogoče reči, če so orodje tudi izdelovali tukaj

4. sloj

časovnica - starejši Würm
korodirani grušč
ostanki živali: jamski medved
ni ostankov civilizacije

5. sloj

časovnica - starejši Würm
korodirani grušč
ostanki živali: jamski medved
ni ostankov civilizacije

6. sloj

časovnica - starejši Würm
korodirani apnenčev grušč
ostanki živali: jamski medved
ni ostankov civilizacije

7. sloj

časovnica - riško-würmski interglacial
peščeni melj s prodniki in gruščem
ni ostankov živali
ni ostankov civilizacije

8. sloj

močno preperelo skalno dno

Dobe

holocen - od 9.500 pr.n.št. do danes
pozni glacial - od 13.000 pr.n.št do 9.500 pr.n.št
Würm - zadnja ledena doba - 68.000 pr.n.št do 8.000 pr.n.št.
Riško-würmski interglacial - toplo medledeno obdobje - 125.000 pr.n.št - 68.000 pr.n.št

Prebivalci jame dandanes

Brkati netopir - Myotis mystacinus - (dokumentiran l. 2011)
Širokouhi netopir - Barbastella barbastellus - (dokumentiran l. 2007, 2009)
Lepisma - Lepisma sp. - (dokumentiran l. 2007)

Kako do tja

Ob cesti Logatec - Žiri je blizu te lokacije počivališče. Potrebno je samo pod cesto, čez potok in okoli skale, da se pride od vhoda.

Druga alternativa je s strani Zavratca mimo kmetije Matjaž po gozdni cesti proti kamram in ali čez vrh skale in splezati do vznožja (steza je shojena in na koncu zavarovana z jeklenimi vrvmi) ali pa prej sestopiti s hriba do vznožja in ob vodi do kamric.

Dobro vedeti

Pomlad 2020 - ne obstaja nobena informacijska tabla, ves info si je treba prej prebrati tukaj ali pa s pomočjo virov.

Zgodovina na kratko

50000 pr. n. št - jamo uporabljajo ledenodobna kultura Neandertalci kot lovsko postojanko
12000 pr. n. št - jamo uporablja ena izmed zadnjih kamenodobnih kultur Epigravettiensi
15. st. - med turškimi vpadi je bil del jam zaprt z železnimi vrati Loške graščine, ki so ščitila blago pred plenjenjem
1833 - so se skrivali begunci
1889 - prvi zapis o Matjaževih kamrah
1918 - umre Idrijski rojak Kajetan Stranetzky, ki je opisal jame na Vrsniku in okrog Ledin, ter opozoril na Matjaževe kamre
1938 - jame raziščejo člani Društva za raziskovanje jam v Ljubljani
1951 - nove, težko dostopne podzemeljske prostore odkrijejo člani Prirodoslovnega krožka IX. gimnazije v Ljubljani
1969 - prvi arheološki ogled in sondiranje
1970 - arheološka izkopavanja
1972 - arheološka izkopavanja
1975 - dokončno raziskane in izmerjene jame s strani jamarjev Društva za raziskovanje jam v Ljubljani
1976 - članek o Matjaževih kamrah - Paleolitsko jamsko najdbišče
1993 - članek o alpskem svizcu iz Matjaževih kamer
2018 - magistrsko delo Analiza najdiščnih zajetij epigravettienskih najdišč Slovenije