Zelo globoko brezno (476m), ki je hidrološko povezano tako z Divjim jezerom, kot tudi z zaledjem Ljubljanice.
Zanimivosti
- najgloblja jama v občini Idrija
- 30. najglobja jama v Sloveniji
- v dolžino meri 1402m, v globino 476m
- vodotok povezan z Divjim jezerom
- na dnu so bile opažene človeške ribice
Opis
Habečkovo brezno je najglobje brezno v občini Idrija, ki je zanimivo strokovni javnosti že slabo stoletje.
Že leta 1926 so tržaški jamarji raziskovali brezno, ker jih je zanimalo razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Glede na globino, kjer je bila gladina jezera v breznu na 160m nadmorske višine, so imeli dve teoriji;
- priteče voda skozi kraške izvire Vipave ali pa neposredno pod Vipavsko dolino v Jadransko morje
- teče voda pod zemljo do doline Kolpe pri Karlovcu ali v Savo pri Zagrebu in se izteka v Črno morje
Odločili so se za slednjo opcijo.
Leta 1954 je dvajset jamarjev podrobno izmerilo brezno in dokazalo, da priteče voda skozi kraške izvire pri Podroteji.
Kasneje so s pomočjo barvila dokazali, da priteče voda iz brezna tudi v Divjem jezeru.
Brezno je sestavljeno iz več podzemnih dimnikov, ki so med seboj povezani s horizontalnimi jamami. Celotna pot pa se spiralno spušča v globino.
V eni izmed jam je 15m globoko jezero, čigar gladina je okoli 3m nad gladino izvirov pri Podroteji, v njej prebivajo človeške ribice, temperatura vode pa je enaka kot v Divjem jezeru, 7°C. Najglobji dokazani rovi pa so še dobrih 50m nižje od gladine.
Opozorilo
Brezno ni urejeno za turistične namene, dostop ni zavarovan in daleč brez zaščitne opreme in vrvi ni mogoče priti.
Kako do brezna
Brezno je nekaj deset metrov stran od ceste Črni Vrh - Idrijski Log, blizu križišča z makadamsko cesto, ki vodi v Predgriže.
Zgodovina na kratko
- 1926 - Italjanski jamarji izmerijo globino 480m in jo pod imenom "Abisso di Montenero" (brezno Črni Vrh) razglasijo za eno najglobjih jam na svetu
- 1954 - slovenski in tržaški jamarji pridejo do gladine podzemnega jezera 336m nižje od vhoda v brezno
- 1996 - z barvanjem dokažejo, da voda priteče na površje skozi kraške izvire pri Podroteji
- 1997 - strokovnjaki ugotovijo, da ob višjem vodostaju odteka voda tudi do zaledja Ljubljanice in Hublja
- 1997 - potapljači raziščejo podzemno jezero in med drugim najdejo tudi veliko človeških ribic
- 2010 - Jamarska reševalna služba Slovenije izvede državno vajo, kjer se je po scenariju ponesrečil jamar v Habečkovem breznu
Viri in nadaljnje branje
- Geopark Idrija - Pot po visokem krasu, Habečkovo brezno
- Habe, France; Hribar, France; Štefančič, Pavel. (1955). ACTA Carsologica, Habečkov brezen (str. 25)
- Vrhovec, Tomo. (1997). Naše jame št. 39, Potapljaške raziskave v Habečkovem breznu (str. 145)
- Slavnik, Roman. (1956). Idrijski razgledi št. 4, Proučevanje idrijskega krasa (str. 163)
- Čar, Jože; Zagozda, Bojana. (2005). ACTA Carsologica, Strukturna lega Habečkovega brezna (Idrijsko, Slovenija)
- Mlakar, Ivan. (2002). ACTA Carsologica, O nastanku hidrografske mreže in o nekaterih kraških pojavih na Idrijskem
- Flickr - Jamarski klub Železničar, Habečkov brezen
- Društvo za raziskovanje jam Ljubljana - Habečkov brezen
- Alpinistični odsek Tržič - Habečki brezen
- Jamarska zveza Slovenije - Najdaljše in najgloblje jame v Sloveniji
- Kataster jam - Habečkov brezen
- Uprava RS za zaščito in reševanje - Reševalna vaja - Habečkov brezen 2010
Kategorija
Narava
Avtor fotografij
Matija Matvoz



