Prva organizirana partizanska zdravstvena postaja na Primorskem.

Opis

Sanitetna postaja št. 1 je bila majhna, a dobro organizirana in strogo zakonspirirana partizanska zdravstvena postaja v bližini Idrije. Bila je del sistema desetih sanitetnih postaj, ki jih je štab III. operativne cone na pobudo sanitetnega referenta dr. Aleksandra Gale – Petra organiziral med Idrijo in Kaninom.

Za njeno delovanje so bili zadolženi:

• Feliks Kosmač – Klemen – vodja in organizacija
• Ludvik Gnezda – varnost, kurirska služba in spremstvo ranjencev
• Viktor Tratnik – Viki – bolniška oskrba in kuhar

Z njihovo pomočjo in pomočjo razvejane mreže podpornikov in podpornic jim je uspelo ranjence oskrbovati, hraniti in obvarovati pred sovražnikom.

Zaradi nenehnih italijanskih čistk in nemških obstreljevanj so prevenitvno nekajkrat zamenjali lokacijo, bili tik pred odkritjem, a jim je do konca uspelo, da so ostali neopaženi.

Skupno je bilo v osmih mesecih oskrbovanih 50 ranjencev in bolnikov brez ene same smrtne žrtve. V tem obdobju je bilo v vseh sanitetnih postajah oskrbovanih okoli 250 ranjencev in bolnikov.

Sanitetna postaja št. 1 je delovala od 8. marca do 15. novembra 1943, ko se je priključila bolnici, ki je delovala v Tršanovšah. Pri Tratniku so pod vodstvom Aleksandra Gale – Petra ustanovili Slovensko partizansko bolnica Pavla.

Več o Sanitetni postaji št. 1

S partizanskim uporom proti okupatorju so prišli tudi spopadi in posledično ranjeni borci. Ker so morale biti čete precej mobilne, je bilo potrebno ranjence puščati na domačijah in po skritih kotičkih.

Iz začetne improvizacije je imel dr. Aleksander Gala – Peter nalogo organizirati sistem konspirativnih sanitetnih postaj, kjer bi ranjence zdravili čim bliže kraju, kjer so bili ranjeni.

V približno istem obdobju (7.3.1943) so Italijani odkrili in napadli Vojkov tabor na Brinovem griču (Idrijski Log). Četa se je z ranjenci najprej umaknila v goščavje nad Majnikom, potem pa so se četa in ranjenci razšli. Četa je našla drugi prostor za tabor (Korenovše), ranjence pa so pomagali poskriti Pr’ Miklajču na Čekovniku (najprej v gozd, nato v jamo za Grebencem). Čeprav še neuradno, bi lahko ta dan, 9.3.1943, označili za prvi dan sanitetne postaje. Dne 18.3.1943 se saniteta zopet premakne, tokrat najprej proti Gladkim skalam in še isti dan pod Visoki vrh (staro ime za vrh hriba Pšenk).

27.3. dospe pod Visoki vrh dr. Aleksander Gala – Peter, ki je en teden spremljal situacijo. Proti koncu naroči Feliksu Kosmaču – Klemnu, Ludviku Gnezda in Viktorju Tratniku – Vikiju, da so sedaj oni jedro organizacije, ki jo, v obliki Sanitetne postaje št. 1, partizanstvo potrebuje.

Hrano so dobivali preko Feliksove žene, ko pa je postajalo preveč sumljivo, so si s 1.5. sami začeli kuhati hrano na gašperčku v jami, ki so jo predhodno odkrili.

Zaradi novice, da bodo Italijani pregledovali okolico Velikega vrha, se je postaja na začetku maja preventivno premaknila v tabor pri Volčji jami blizu Čarja in Hleviške koče. Nazaj pod vrh Pšenka so se preselili po 14 dnevih bivanja.

Na pregled sanitetne postaje se je Dr. Aleksander Gala – Peter vrnil okoli 20.6.

Preventivno se je postaja zopet premaknila ob Volčjo jamo 6.8., od koder so se po 14ih dneh vrnili pod vrh Pšenka.

Ponovno je dr. Aleksander Gala – Peter prišel na ogled 7.9. in v postaji z ostalimi 8.9. izvedel, da je Italija kapitulirala. Po odhodu italijanske vojske iz Idrije se je za nekaj časa saniteta premaknila v skedenj Feliksa Kosmača – Klemna in se hitro spet vrnila pod Pšenk, ko je 23.9. nemška vojska zavzela Idrijo.

Zadnji premik v okolici Visokega vrha so naredili sredi oktobra, ko so začeli Nemci obstreljevati hribovje okoli Idrije.

Novembra so dobili navodilo, da se 15.11.1943 pridružijo pri Tratniku še bolnici iz Tršanovš. Na ta dan se je končalo poglavje Sanitetne postaje št. 1 in začelo daljše poglavje Slovenske vojaške partizanske bolnice Pavla.

Lokalna podpora

Pri oskrbi in podpori sanitetne postaje so sodelovali tudi:

• Terenski aktivisti in organizacije osvobodilne fronte v Idriji, Idrijski Beli, Čekovniku in okolici, ki so zbirali hrano, sanitetni material in obleko, ter vse v konspiraciji dostavljali na javke pri Kosmaču v Idriji in pri Ipavcu v Beli.
• Okoliško prebivalstvo in posamezne družine, zlasti družine Kosmač (Feliksova družina), Miklajč, Zagrebenc, Ipavec, Čar, Šavli in drugi, ki so dajali hrano, mleko, pomagali pri kuhanju in prenašanju ranjencev.
• Idrijski zdravnik dr. Ivan Hribernik, ki je prek posrednikov (žena Feliksa Kosmača) pošiljal zdravila in sanitetni material.

Večina ljudi je vedela, da je na njihovem terenu skrita sanitetna postaja, vendar ta ni bila nikoli izdana sovražniku.

Zgodovina na kratko

• 03.03.1943 - dr. Aleksander Gala – Peter pride na Primorsko z nalogo, da organizira sanitetno službo
• 07.03.1943 - Italijani najdejo in napadejo Vojkov tabor na Brinovem griču
• 09.03.1943 - Ranjenci postanejo neodvisni od svoje čete – neuradni začetek Sanitetne postaje št. 1
• 18.03.1943 - prvi ranjenci se z ekipo utaborijo pod Visokim vrhom (Pšenk)
• 27.03.1943 - prvi obisk dr. Aleksandra Gale – Petra, ki v naslednjem tednu uradno formira Sanitetno postajo št. 1
• 14.04.1943 - premik treh ranjencev izpod Ipavca v Sanitetno postajo št. 1
• 01.05.1943 - namesto po hišah, si prvič hrano skuhajo sami v jami pod Pšenkom
• 04.05.1943 - prvi premik sanitete izpod Pšenka do Volčje jame pod Hlevišami
• 18.05.1943 - premik nazaj pod Visoki vrh (Pšenk)
• 20.06.1943 - drugi obisk postaje dr. Aleksandra Gale – Petra
• 06.08.1943 - drugi premik sanitete izpod Pšenka do Volčje jame pod Hlevišami
• 20.08.1943 - premik nazaj pod Visoki vrh (Pšenk)
• 07.09.1943 - tretji obisk postaje dr. Aleksandra Gale – Petra
• 08.09.1943 - Italija kapitulirala
• 10.09.1943 - premik sanitete izpod Pšenka na senik ob Kosmačevi domačiji
• 23.09.1943 - Nemci osvojili Idrijo, saniteta se premakne nazaj pod Visoki vrh (Pšenk)
• 28.09.1943 - premik 20ih ranjencev izpred Trnovca v saniteto
• 15.11.1943 - zadnji dan Sanitetne postaje št. 1 in združitev v Slovensko vojaško partizansko bolnico Pavla

Viri in nadaljnje branje

• Feliks Kosmač - Klemen – Spomini na delovanje sanitetne postaje št. 1 za Slovensko primorje, Idrijski razgledi XI, številka 3
• Marija Primožič - Milica - Spomini na sanitetno postajo št. 1 za Slovensko Primorje - Idrijski razgledi XIX, 1-2
• Dr. Aleksander Gala – Peter – Partizanski zdravnik – (1978)
• Dr. Aleksander Gala – Peter, dr. Pavla Jerina-Lah – Slovenska vojaška partizanska bolnišnica Pavla (1967)
• Dr. Pavla Jerina-Lah – Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu (1994)
• Dr. Pavla Jerina-Lah – Partizanska saniteta na Primorskem (1978)
• Dr. Aleksander Gala – Peter – Pripombe k pisanju o sanitetni službi, Borec (1961) št. 10
• Vodnik po partizanskih poteh (1978)