Dimnik na vrhu hriba, ki je bil zgrajen za potrebe odvajanja strupenih plinov iz topilnice, sedaj pa je priljubljena sprehajalna točka.
Zanimivosti
- dimnik je bil visok 14,8 metra in imel na vrhu premer 1,5 metra
- naj bi zmanjšal onesnaženost zraka v dolini za 50%
- prvi dimovod od žgalnice do dimnika je bil iz lesa
- še 30 let nazaj, si lahko videl kakšno kapljico živega srebra, če si na pobočju odmaknil večji kamen
Podrobno
Opis
Po stoletjih žgalništva, kjer je imela vsaka peč svoj odvod dima, zaradi katerega je bilo ozračje v dolini precej onesnaženo, so po letu 1873 začeli odvajati dim skozi enoten dimovod, ki je potekal po pobočju hriba v centralni dimnik 160m nad topilnico.
S tem so zmanjšali izgube pri pridobivanju živega srebra in (še bolj pomembno) precej izboljšali zrak in posredno zdravstveno stanje prebivalcev.
Nekdaj precej visok dimnik so po koncu uporabe precej znižali, prej neporaščen hrib pa si je ob prenehanju delovanja hitro opomogel in je sedaj poln dreves, grmovja in trave.
Raufnk s svojim lepim razgledom na Idrijo je sedaj priljubljena točka za pohodnike. Od tod vodijo tudi steze in poti v različne smeri (med drugim tudi do Turške noge).
Prostovoljci iz skupine Zavedno Brušer redno čistijo in urejujejo prostor. Nekaj metrov stran od dimnika so usmerjevalne table, šnapcomat v obliki dimnika in tabla z vpisno knjigo.
Kako do raufnka
Glavni dostop do dimnika vodi po stezi, ki se začne ob cesti nad sortirnico rude (mimo Prhavzov na Rudarski ulici po cesti naprej v hrib. Steza je dobro označena, s krajšimi za odtenek bolj strmimi odseki.
Zgodovina na kratko
- 1870 - začetek selitve žgalnice na desni breg Idrijce
- 1872 - kondenzacijske komore se povežejo v enoten kanalni sistem
- 1873 - ta sistem se priključi na dimovod in dimnik
- 1880 - zaključek preselitve žgalnice na desni breg Idrijce
- 1880 - rudarski svetnik Josip Čermak in žgalniški mojster Vincenc Špirek izumita in zgradita nove peči
- 1961 - zgradijo prvo rotacijsko peč (takrat največja peč za živo srebro na svetu)
- 1977 - začasna ustavitev rudnika zaradi nizkih cen živega srebra na trgu
- 1983 - ponovno pridobivanje živega srebra, z 10% močjo
- 1995 - ugasne se zadnja rotacijska peč
Viri in nadaljnje branje
- Topilnica Hg
- Debevc, Mirjam. (2019). Občina Idrija, Raufnk živi!
- Močnik, Blaž. (2017). Delo, Idrija nima več rudnika
- Arko, Mihael. (1931). Zgodovina Idrije
- Kavčič, Ivica. (1993). Idrijska Obzorja, Pridobivanje in uporaba živega srebra
- Kavčič, Janez. (1993). Idrijska Obzorja, Sprehod skozi čas
- Cigale, Marko. (1993). Idrijska Obzorja, Zapiranje rudnika
Sorodno
Podrobno
Lokacije
Kategorija
Narava, Znamenitost
Avtorji fotografij
Matija Matvoz, Gordan Stepančič, Andreja Hvala Novak