Ciril Cesar

Akademski kipar in industrijski oblikovalec

Rodil se je leta 1923 v Mozirju. Njegov oče, in še prej njegov stari oče, sta imela podobarsko obrt, kjer sta izdelovala cerkvene oltarje in kipe.

Najprej je obiskoval ljudsko šolo v Mozirju, nadaljeval v meščanski šoli v Šoštanju in obrtni šoli spet v Mozirju.

Kasneje se je vpisal v Umetno obrtno šolo v Ljubljani, nekaj let kasneje pa je zaradi vojne moral prekiniti šolanje v Mojstrski šoli nemške obrti v Gradcu.

Pri osemnajstih moral v nemško vojsko, po petih mesecih služenja je bil po okoliščinah odpuščen. Nadaljuje šolanje v Gradcu z odliko. Med počitnicami pobegne med partizane, kjer dela v partizanski tiskarni.

Po drugi svetovni vojni študira in eden izmed boljših v generaciji konča Akademijo likovne umetnosti v Ljubljani, kjer kasneje tudi asistira.

Naredi več kipov za spomenike narodnoosvobodilnemu boju.

Ko celjska tovarna tehnic Libela odkupi licenco za tehnico, ki jo je on oblikoval, se resneje poda v industrijsko oblikovanje. Študira na oblikovalski šoli v Ulmu, Nemčija.

Leta 1970 postane vodja oddelka za projektiranje in oblikovanje v Gorenju do upokojitve leta 1983.

Leta 2023 častnemu meščanu organizirajo celodnevno dogajanje ob njegovem 100. rojstnem dnevu. Od likovne delavnice za najmlajše, do javnih vodenj in predvajanja filmskega portreta Cirila Cesarja z naslovom Pot v svetlobo v kinodvorani.

Opis fotografij

Ciril Cesar ob kipu Zakaj, 1950 v stalni zbirki na Velenjskem gradu. Priložnostni portret Renske Svetlin, 2011

Ciril Cesar častni meščan Velenja 2018 na svojem domu bere monografijo Slikovni vri Občina velenje
Ciril Cesar s hčerko Nives na velenjskem gradu 2011 - Portret Renske Svetlin (ob snemanju dokumentarnega filma Pot v svetlobo)
Ciril Cesar s tehtnico v filmu Pot v svetlobo - Fotografija Renske Svetlin
Dr. Milček Komelj v filmu Pot v svetlobo - Fotografija Renske Svetlin
Intro v filmu Pot v svetlobo - Fotografija Renske Svetlin
Ciril Cesar ob njegovem 100. rojstnem dnevu - Fotografija Renske Svetlin

Zgodovina na kratko

06.07.1923 - se rodi v Mozirju
1929 - obiskuje osnovno šolo do 1935
1935 - obiskuje meščansko šolo v Šoštanju do 1937
1936 - umre oče, kiparski mojster in vodja podobarske delavnice
1938 - obiskuje obrtno šolo v Mozirju do 1940
1940 - obiskuje Umetno obrtno šolo v Ljubljani
1942 - mobiliziran v nemško vojsko v Innsbrucku in bil po petih mesecih odpuščen
1943 - obiskuje Mojstrsko šolo nemške obrti v Gradcu
1944 - pobegne med partizane, kjer dela v tiskarni kot grafik
1946 - obiskuje Akademijo likovne umetnosti v Ljubljani, ki jo zaključi 1950 z odliko
1949 - prejme nagrado za najboljšega kiparja drugega letnika kiparskega oddelka Akademije
1950 - obiskuje podiplomski študij kiparstva
1952 - iz razstave odstranijo njegov kip Zločin, spor se razvije v afero zaradi kipa Talec, ki se zanj konča pozitivno
1953 - prva samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu, dobi nagrado republiškega komiteja za kulturo
1953 - iz Ljubljane se preseli v Celje in se zaposli kot profesor risanja
1953 - odkritje spomenika žrtvam NOB v Mozirju "Talec"
1954 - poroči se z Olgo Podrenik
1954 - skupinska razstava v prostorih hotela Union v Celju
1954 - postavitev portretov Josipa Drobniča in Rafka Salmiča v celjskem gledališču
1955 - odkritje spomenika žrtvam NOB v Nazarjah "Talec"
1956 - postavitev spomenika Antonu Aškercu v Celju
1956 - postavitev spomenika 132 žrtvam NOB in Franju Malgaju v Šentjurju
1957 - skupinska razstava v Celju
1958 - sodeluje na razstavi "Sodobna slovenska umetnost" v Moderni galeriji v Ljubljani
1958 - postavitev spomenika padlim žrtvam NOB v Gornjem Gradu "Žrtev"
1958 - postavitev kipa "Lastovke" za tovarno nogavic v Pozeli
1958 - postavitev kipa "Simbol" ob kongresu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
1959 - postavitev spomenika "Rudarski manifest" v Velenju v velenjskem parku
1959 - postavitev portretov Saše Pfeiferja in Mete Baš v celjskem gledališču
1959 - postavitev spomenika Hinku Smrekarju v Ljubljani
1960 - z Avgustom Lavrenčičem izdelata sgraffito na Hmeljarskem domu v Trnavi v Savinski dolini
1961 - samostojna razstava kipov v Delavskem klubu v Velenju
1961 - sodeluje na razstavi "NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije" v Domu JLA v Beogradu
1961 - preseli se v Frankfurt, Nemčija
1962 - izdela kuhinjsko tehnico, jo patentira in patent proda tovarni tehnic Libela v Celju
1962 - postavitev "Spomenika bratstva in enotnosti" v Bačvanih v Bosni
1963 - obiskuje študij na Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu do 1964; v Ulmu tudi živi
1964 - tehtnica "De luxe" je predstavljena na 1. bienalu industrijskega oblikovanja v Moderni galeriji v Ljubljani
1964 - dve leti dela kot asistent na Visoki šoli za oblikovanje v Ulmu
1965 - postavitev portreta Franca Hribernika v Šoštanju
1966 - v Stari pisker: spominski prostor žrtev nacističnega nasilja je vključen detajl rok s kipa nazarskega "Talca"
1967 - tri leta dela kot strokovni sodelavec na Razvojnem inštitutu v Ulmu, zaposlen v konstrukcijskem biroju tovarne Wieland-Werke
1970 - preseli se v Velenje
1970 - dvanajst let vodi oddelek za projektiranje in oblikovanje v Gorenju
1973 - postavitev spomenika padlim gasilcem v Velenju
1974 - postavitev spomenika Antonu Aškercu v Velenju
1975 - prejme Zlato priznanje Gorenja
1976 - izdela osnutek za spomenik Josipu Brozu - Titu v Velenju
1976 - postavitev portreta Fedorju Gradišniku v celjskem gledališču
1981 - do 1983 poučuje industrijsko oblikovanje na Centru srednjih šol v Velenju
1983 - se upokoji in posveti kiparjenju v steklu in izdeluje osnutke za kipe
1988 - sodeluje na mednarodnem natečaju za plakat proti oboroževanju, ki ga organizira OZN v New Yorku
1988 - v Šoštanju vodi kiparski tečaj pod okriljem Društva šaleških likovnikov
1988 - njegovo kiparstvo je vključeno na mednarodnem seminarju sodobnega slovenskega jezika in kulture v Ljubljani s strani Špelce Čopič
1990 - samostojna razstava stvaritev v steklu v Galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju, izide tudi monografija "Steklena skulptura"
1992 - umre mama, stara 92 let
1995 - postavitev kipa "Sozvočje časa" v avli Doma kulture v Velenju
1997 - objavljena študija o Cesarjevih kipih z naslovom "Zločin" v Novi reviji s strani dr. Milčeka Komelja
1998 - postavitev spomenika Francu Hriberniku v Mozirju
2003 - za vrhunske dosežke v kiparstvu in industrijskem oblikovanju prejme grb Mestne občine Velenje
2006 - postavitev stalne razstave kiparskih del v zbirko Muzeja Velenje na Velenjskem gradu, izide tudi monografija "Kipar C. Cesar: stalna zbirka"
2006 - ustanovljen je Zavod Ars Cesar, pod vodstvom avtorjeve hčerke Nives Cesar, ki upravlja z umetnostno dediščino in arhivsko dokumentacijo družine Cesar
2006 - postavljen kip Ivanu Napotniku v Šoštanju
2006 - postavljen kip dr. Josipu Vošnjaku v Šoštanju
2008 - Dr. Zoran Kržišnik poda svoj zapis o kipu "Spirala"
2010 - Cesarjevi stekleni kipi s uvrščeni v skupinsko razstavo dr. Leva Menašeja v Cankarjevem domu v Ljubljani z naslovom "Pod bikovo glavo"
2011 - na ogled razstava steklenih kipov v konferenčnih prostorih sedeža zdravniških organizacij Domus Medica v Ljubljani skupaj z zloženko Renske Svetlin, ki predstavi delo avtorja
2011 - nastane 55-minutni igrano-dokumentarni film "Pot v svetlobo: Ciril Cesar, portret kiparja in industrijskega oblikovalca"; v režiji Primoža Meška, po scenariju Renske Svetlin z Živo Rogelj, v organizaciji Zavoda Ars Cesar in produkciji studia Grand
2012 - na razstavi "Gorenje z vizijo" v podjetju Gorenje v Velenju del avtorjevih oblikovalskih del
2013 - ob 90. letnici priredi Galerija Velenje pregledno razstavo avtorjevega življenjskega dela, izide monografija, predvaja se tudi 15-minutni dokumentarni film
2014 - postavitev skulpture "Okno v svet" v sprejemni avli Kristalne palače v Ljubljani
2023 - praznuje 100-letnico rojstva pred Galerijo Velenje