The Chronology of Water Biografska romantična drama, 128 min (Francija, ZDA, Latvija) Režija: Kristen Stewart Igrajo: Imogen Poots, Thora Birch, Susanna Flood, Tom Sturridge, Kim Gordon, Michael Epp, Earl Cave, Charles Carrick, Esmé Creed-Miles, Jim Belushi

V drznem in izvirnem režijskem prvencu igralke Kristen Stewart, posnetem po spominih Lidie Yuknavitch, se drobci nekega življenja zlijejo v poetičen, impresionističen portret preživetja, spolnosti in samoodkrivanja.

Mlada ženska po travmatičnem otroštvu išče uteho v tekmovalnem plavanju, spolnem eksperimentiranju, nezdravih razmerjih in alkoholu – dokler ne najde nepričakovane svobode v pisanju …

»Lidiino avtobiografijo The Chronology of Water sem odkrila na svojem Kindlu leta 2017. Vse od prve strani sem čutila njen električni naboj – to razdrobljeno, nelinearno popotovanje skozi travme in spomine je bilo drugačno od vsega, kar sem kdaj prebrala. Po štiridesetih straneh sem imela tako močno telesno reakcijo, da sem odložila knjigo, zgrabila telefon in poklicala svoje sodelavce: ‘Moram govoriti z osebo, ki je to napisala.’ Pritegnila me je fragmentiranost zgodbe: Lidia nam ne ponudi jasnega pripovednega toka, izroči nam drobce svojega življenja in od nas zahteva, da jih sami zašijemo skupaj. To dejanje rekonstrukcije – ko opazuješ, kako zgodba razpade, in jo nato začneš ponovno sestavljati – je bilo ključno pri moji odločitvi, da mora to postati moj prvi film. /…/ Kronologija vode je v svojem bistvu povabilo: da se soočimo z grdoto, spopademo s sramom ter nazadnje spoznamo, da naše telo in naša zgodba pripadata nam samim. Je povabilo, da se nehamo skrivati. Ženska izkušnja je velika skrivnost. Od rojstva naprej nam govorijo, naj stvari zadržimo zase. Pripovedovati skrivnosti pa je zabavno. Želela sem, da bi bil film kot igra z vročim krompirjem. Preveč vročim, da bi se ga dotaknili. Hotela sem posneti film, ki bi vsak trenutek izžareval neposrednost – hitri rezi, potopitveni zvok ter intuitivni ritem, ki zrcali, kako deluje spomin. Poleg tega sem želela vsakega gledalca v dvorani spomniti, da njegova zgodba pripada njemu samemu in da jo lahko napiše na novo. Upam, da bo občinstvo iz dvorane stopilo s spoznanjem, da je ponovna prilastitev lastnega glasu – skozi pisanje, umetnost ali preprosto pripovedovanje lastne zgodbe – dejanje radikalne moči.« – Kristen Stewar

Festivali, nagrade: Cannes (sekcija Posebni pogled); Liffe