Dinozavrove stopinje

Pred približno 220 milijoni let je predhodnik dinozavrov, dvonožni kuščar mogoče človeške velikosti, hodil po mehkem blatu. Te stopinje so se ohranile do danes.

Zanimivosti

domačinom včasih znane kot "medvedove tace"
v Centru za obiskovalce v Idriji imajo na ogled model tega kuščarja v pravi velikosti (ime ji je Zjalca), repliko odtisov in odlitek jajca
ti odtisi so edini takšne vrste v Sloveniji
premer stopinj cca. 12 cm

Podrobno

Opis

Na kamniti dolomitni plošči je vidnih pet stopinj premera približno 12 cm. Razdalja med njimi je približno 32 cm, po čem lahko sklepamo, da je bil ta kuščar (drugih večjih kopenskih živali 220 milijonov let nazaj ni bilo) velik mogoče toliko kot človek.

Kako so se sledi ohranile?

Ko je zaver (iz grščine deinós = strašen in sauros = kuščar) hodil po blatu, sta se mu stopala pogreznila in pustila odtise. Vdolbine je napolnil morski sediment, ki se je skozi čas spremenil v skalo. V skalo se je spremenilo tudi blato.

Nekje kasneje v preteklosti se je okameneli sediment odstranil in bivše blato je skupaj z okamenelim odtisom postalo vidno.

Iz tistega obdobja

Trias je prvo geološko obdobje v mezozoiku. Začelo se je pred pribl. 250 milijoni let in se končalo pred približno 200 milijoni let, tako da so te stopinje nastale skoraj na sredini triasa.

Približno ob istem času je bilo tudi živahno vulkansko delovanje, zaradi česar je prišlo do orudenja v Idriji.

Takrat je bilo še vso kopno v enem velikem kontinentu - Pangei. Proti koncu obdobja se pojavijo prvi iglavci, med živalmi prevladujejo zavri (na kopnem dinozavri, v oceanih ihtiozavri in notozavri, v zraku pterozavri), pogosti pa so tudi keratitski amonoidi.

Amoniti so izumrla skupina morskih živali, pogost plen ihtiozavrov, katere najbližji sorodnik so nabrž hobotnice. Njihove fosilne ostanke je mogoče videti tudi v Mestnem muzeju Idrija v gradu Gewerkenegg.

Kako do dinozavrovih stopinj

Na cesti Logatec - Idrija v Godoviču zavijete na vzhod proti Dolam, Zavratcu in Medvedjemu Brdu. Po prevoženih 3,5 kilometrih oz 6 minutah cesta zavije za 90° v levo (pri naslovu Medvedje Brdo 31). Sredi tega ovinka zavijete levo na cesto, ki gre na začetku vzporedno s cesto, po kateri ste prišli do ovinka. Po 850 metrih oz 2 minutah pridete skozi gozd do stopinj, ki so na levi strani označene s tablo. Zadnjih nekaj sto metrov je cesta makadam.

Dobro vedeti

Odtisi zavra so na odprtem brez kakšne koli zaščite. Za ogled ni časovne omejitve ali vstopnine.

Poletje 2019: čez cesto je vikend, kjer imajo psa. Je radoveden in prijazen.

Zgodovina na kratko

220000000 pr. n. št - zaver hodil po blatu in ustvaril te stopinje
1969 - objavljena geološka karta dr. Ivana Mlakarja, ki trdi, da so plasti v obrnjeni (inverzni) legi
1989 - Prirodoslovni muzej Slovenije obveščen o stopinjah
1999 - laboratorijsko testiranje kamnin, ugotovitev, da plast ni obrnjena
2004 - geološko kartiranje okolice in potrditev, da plast ni obrnjena