Filmsko gledališče (Passages)

Romantična drama, 91 min (Francija)
Režija: Ira Sachs
Igrajo: Franz Rogowski, Ben Whishaw, Adèle Exarchopoulos, Erwan Kepoa Fale

Neodvisni ameriški režiser Ira Sachs (Ljubezen je čudna reč) je posnel brutalno iskren portret sodobne ljubezni, zgodbo o intimnosti, ranljivosti in poželenju, v kateri blestijo tri zvezde evropskega arthouse filma. Režiser Tomas, ki živi v Parizu z dolgoletnim soprogom Martinom, se na zabavi po končanem snemanju filma zaplete v vročo romanco z mlado učiteljico Agathe. Razmerje z žensko je za Tomasa vznemirljiva novost, toda ko si ljubimca omisli tudi Martin, se v Tomasu prebudi ljubosumje … »Film je zgrajen kot bitka, zapletena in nevarna igra med tremi ljudmi, v kateri eden vedno hrepeni po drugem, ta pa ostaja tik zunaj dosega. Pri pisanju scenarija je bil zelo pomemben Viscontijev zadnji film Nedolžni (L’innocente). Govori o poročenem moškem, zaljubljenem v drugo žensko, ki odkrije, da tudi njegova žena ljubi drugega. Vse, kar se mu je zdelo gotovo – njegova moč in položaj v svetu –, se nenadoma obrne na glavo. V Prehodih vsakega od likov žene nekaj, kar je nedosegljivo. /…/ Zame so Prehodi akcijski film. Govori o vnetljivosti teles, ko pridejo v medsebojni stik. O tem, kako ljudje trčijo drug v drugega in se nato spremenjeni razidejo. /…/ To so elementi, zaradi katerih hodim v kino. Od filma pričakujem, da me vzburi, da me podžge. Dati mi mora občutek, da se lahko vsak trenutek zgodi karkoli. Želel sem, da bi občinstvo začutilo to možnost in svobodo. /…/ Hotel sem posneti film, ki bi bil intimen in lep. Seksi in svoboden. Mislim, da sem si tudi sam želel intimnosti, saj sem scenarij napisal v času pandemije, ko sem hrepenel po človeški bližini. /…/ Poleg tega me je zelo skrbelo, da tiste vrste filma, ki ga imam najraje, po koncu lockdowna ne bo več. Filmov o nežnosti in človeških odnosih, ročno izdelanih filmov, po katerih sem hrepenel kot gledalec. /…/ Želel sem posneti film, ki bi se osredotočal na neulovljivo in intimno, na prostor, ki ga med seboj ustvarjajo igralci, ljudje. Film o teksturi življenja, o ljubezni in izgubi. Takšen, ki bi spoštoval človeškost, krhkost in ranljivost vseh nas ter se zavedal, da vsak trenutek prinaša tveganja. Nimamo druge izbire, kot da gremo naprej in s seboj nosimo svoje brazgotine.« – Ira Sachs

Festivali, nagrade: Sundance; Berlinale; BAFICI; Karlovi Vari; Liffe