Šajblčk
Tradicionalne lončene svetilke
Zanimivosti
- ob večjih praznikih jih še vedno dajajo na okenske police ali ob cesto
- najprej so jih uporabljali na grobovih
- ime bi lahko izhajalo iz dveh različnih besed (kolovrat ali okensko steklo)
Opis
Šajblčk je sestavljen iz okrogle glinene posode in gorljive snovi, ki je ulita v posodo skupaj s stenjem. Včasih so za gorivo najpogosteje uporabljali loj, sedaj se vliva vosek. Prednost slednjega je tudi ta, da ne oddaja neprijetnega dima in vonja.
Najprej so šajblčke uporabljali kot spomin na umrle, tako da so jih nesli na grobove in jih tam prižgali.
Hitro pa je prišlo v navado, da so za večje praznike postavili šajblčke na okenske police in jih tam pustili goreti.
Ob prvi zarji za Veliko noč pa so šajblčke postavili ob cesti, kjer tisti dan vodi procesija.
Od konca druge svetovne vojne dalje se šajblčke tradicionalno postavlja ob cesto tudi za praznik dela.
Izdelava šajblčka
Ni naključje, da so se te lončene svetilke razširile ravno tukaj. V preteklosti je bila lončarska obrt v Spodnji Idriji močno zastopana. Ilovice je bilo v okolici precej, potreb gospodinjstva po skledah, pekačih, vrčih in loncih pa tudi.
Leta 1889 je v knjigi Logaško okrajno glavarstvo za Spodnjo Idrijo učitelj Leopold Punčuh zapisal, da se v kraju nahajajo štiri izdelovalnice lončenih peči. Seminarska naloga učencev Osnovne šole Spodnja Idrija te štiri izdelovalce tudi našteje: Pr’ Mikšu, Pr’ Burnku, Pr’ Carlu (u Šenkutajš), Pr’ Tinčonu (Tinkulovc, Beričič).
Glinene posode za šajblčke so izdelovali na lončarskem vretenu na nožni pogon. Izdelke so zapekli dvakrat, kjer so po prvi peki nanesli nanje modro ali zeleno glazuro, tipično za te kraje. Po drugi peki so v končan izdelek dodali stenj in vlili živalski loj.
Od kod ime
Obstajata dve možnosti, od kod bi šajblčki dobili ime.
Lončarskemu kolesu, vretenu ali kolovratu se je pogovorno reklo "šajba". Šajblčk je bil ročno izdelan iz gline na takem lončarskem kolovratu.
Po drugi strani pa je bil šajblčkov prostor pogosto na okenski polici. "Šajba" in "šipa" pa sta pogovorni besedi za steklo.
Šajblčki danes
Lončarstvo je v teh krajih po drugi svetovni vojni zamrlo, tradicija pa je ostala. Po domovih se še vedno najdejo 100+ let stari šajblčki, da pa ne bi utonilo v pozabo, se med drugim trudijo tudi pri Turističnem društvu Fara, kjer so obudili izdelavo šajblčkov.
Nove ročno izdelane šajblčke je mogoče kupiti pri njih, v turistično informacijskem centru Idrija in v njihovi spletni trgovini.
Posebna zahvala ge. Simoni G. Kosmač iz turističnega društva Fara za vse informacije in Kendovemu dvorcu za možnost fotografiranja.
Zgodovina na kratko
- 19. st. - šajblčki so že postavljeni na grobovih rajnih
- 1945 - po drugi svetovni vojni so bili prižgani tudi za praznik dela
Viri in nadaljnje branje
- Vončina V., Velikanje A., Lapajne J., Bašelj V., Erjavec V., Kavčič N. (2019). Seminarska naloga - Pr’farski EKO šajblčk
- Spletna trgovina TIC Idrija - Šajblčk - glinena lučka
- Pregelj Tušar, Helena. (2019). Kendov dvorec - Šajblčki: Bogastvo lončarske tradicije z mislijo na naravo
- Geopark Idrija - Turistično društvo Fara
- Muzejsko društvo Idrija - »Šajblčki« – bogastvo pr’farske lončarske tradicije, maj 2018
- Rupnik, Metka. (2021). Primorski val, V Spodnji Idriji šajblčki namesto sveč
- (2018). Dom upokojencev Idrija - Šajblčki
- Pregelj Tušar, Helena. (2019). Hidria; Poletje 2019 - Šajblčki: Bogastvo lončarske tradicije z mislijo na naravo
- (2007). Komunitator - Zgodilo se je; April, maj 2007
- Bizjak, Grega; Kobav, Matej Bernard; Prelovšek, Mitja. (2013). Razsvetljava : učbenik za poglavja o razsvetljavi pri predmetih Električne inštalacije in razsvetljava, Nizkonapetostne električne inštalacije, Elektrotehnika in varnost, Svetlobna tehnika
Sorodno
Podrobno
Območja
Lokacije
Avtorji fotografij
Matija Matvoz, Lenka Grošelj, Robert Zabukovec


_small.jpg)