Dr. Jože Bavcon, priznan strokovnjak na področju botanike in hortikulture, dolgoletni direktor Botaničnega vrta v Ljubljani in naš cerkljanski rojak, bo v sliki in besedi predstavil rastlinstvo soteske Pasice, v kateri je med drugo svetovno vojno zrasla in delovala  znamenita Bolnica Franja. Rastlin

Dr. Jože Bavcon, priznan strokovnjak na področju botanike in hortikulture, dolgoletni direktor Botaničnega vrta v Ljubljani in naš cerkljanski rojak, bo v sliki in besedi predstavil rastlinstvo soteske Pasice, v kateri je med drugo svetovno vojno zrasla in delovala  znamenita Bolnica Franja.nRastlinski svet Franje s pisanimi travniki ob vznožju Njivčev v začetku poletja, s hladoljubno floro v soteski in termofilno na južnih pobočjih Njivčev je vedno mamljiv. V katerem koli letnem času obiščemo Franjo, najdemo tam zanimive rastline, ki nam popestrijo obisk.nSoteska je tudi naravna vrednota državnega pomena z geomorfološkimi, hidrološkimi in botaničnimi posebnostmi. Na majhnem prostoru se tu srečujeta hladoljubna in termofilna flora ter rastline rastoče na bazični in kisli podlagi, kar pestrost tega območja zelo razširi. V sami soteski med hladoljubno floro srečamo dvocvetno vijolico (Viola biflora), marjetičasto listno nebino (Aster belidiastrum) in skalno špajko (Valeriana saxatilis). Tu in tam se nahaja avrikelj (Primula auricula) ter poleg klinolistnega (S. cuneifolia) in okroglolistnega (S. rotundifolia) tudi skorjasti kamnokreč (Saxifraga crusta). Na južnih pobočjih Njivčev pa se nahaja toploljubna flora: mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostrya carpinifolia), tu in tam dlakavai skrečnik (Ajuga genevensis). Med zanimivejše vrste spada žarkasta košeničica (Genista radiata), ki tvori velike sestoje na izpostavljenih sončnih legah. Mestoma na skalah opazimo zelen zaplate nizke kozje češnje (Rhamnus pumilus).nDve veliki naravni nesreči, ki sta prizadeli sotesko (1989, 2007), sta nekatere vrste odnesli z za njih specifičnih rastišč – tako na skalnih pomolih kot v spodmolih ob poti. Kljub temu so se le-te vsakokrat ponovno naselile tja, kjer so nekoč že rastle. Razmere so se v teh letih v soteski spremenile v toliko, da je notranja flora postala malo bolj termofilna, hladoljubne vrste pa so se umaknile v bolj senčne predele.nLepo vabljeni na predavanje v torek, 9. maja 2023, ob 18. uri na grad Gewerkenegg!nVstop prost.