Narava novembra zamre in z nastopom hladu in mraza popolnoma opusti. Do pusta so vrstijo dolgi temni meseci in šele z enakonočjem se začne postopoma vračati zelenje in cvetje na zemljo. V običajih, ki se zvrstijo skozi zimo, imajo rastline svoje pomembno mesto. Danes se nam zdi samoumevno, da se bož

Narava novembra zamre in z nastopom hladu in mraza popolnoma opusti. Do pusta so vrstijo dolgi temni meseci in šele z enakonočjem se začne postopoma vračati zelenje in cvetje na zemljo. V običajih, ki se zvrstijo skozi zimo, imajo rastline svoje pomembno mesto.nDanes se nam zdi samoumevno, da se božič zaznamuje z božičnim drevescem. A je ta smrečica prišla v naše kraje šele pred stotimi leti, novoletna jelka pa šele po drugi svetovni vojni. S čim so Slovenci prej krasili svoje domove ob sončnem obratu? Kakšne so bile druge vloge rastlin v prazničnem času? Predavatelj bo govoril o bodiki, beli omeli, lobodiki, Barbarinih vejicah, božičnem žitu in se vprašal, od kdaj so del zimskih običajev. Dotaknil se bo dveh rastlinskih smol, kadila in mire, ki so del pripovedi o svetih treh kraljih. Ozrl se bo tudi na to, kaj so o vlogi rastlin v tem času zapisali poročevalci o prežitkih staroverstva.nKakšno vlogo je imela šiba pri tepežkanju?  Se rastline pojavljajo pri kolednikih in v starih pustnih maskah? Predavatelj bo zaključil pri jurjevanju. Ob rastlinah bo v predavanju nekaj pozornosti namenjene živalim, ki zaznamujejo čas med jesenjo in pomladjo.nMatjaž Mastnak je po izobrazbi gozdarski inženir, ki ga je poklicno pot vodila v vrtnarstvo in je zaposlen v Arboretumu Volčji Potok. Deluje tudi kot predavatelj na višjih strokovnih šolah in kot pisec člankov in knjig.nLepo vabljeni na predavanje v torek, 5. decembra 2023, ob 18. uri na grad Gewerkenegg!nVstop prost.